Del

  1     1|          te slišim zdihovati. Kaj ti je vendar? Le povej mi,
  2     1|           pridnega moža, kakor si ti! Vesela pa nikoli ne morem
  3     1|         bom čakal; ako ne plačaš, ti bo vse prodano! Fanta sta
  4     1|       besede svoje matere, katere ti iz ljubezni in k tvoji sreči
  5     1|           veseljem vse stori, kar ti bosta gospodar in gospodinja
  6     1|    pomočnika v nadlogah; če me še ti zapustiš, kam se bom obrnila
  7     1|     sirota" Kaj bom začela, če še ti umrješ? Tvoj oče je bil
  8     1|      vzrok še bolj žalovati kakor ti, ker imaš dva fanta vendar
  9     1|          dva fanta vendar živa in ti utegne ta ali oni še v starosti
 10     1|        starosti veselje delati in ti kaj pomagati. Pa pravim:
 11     1|         rekoč: "Pavle, pojdi sem, ti znaš nemško, nam boš povedal,
 12     1|       baron da vsakemu en tolar. "Ti pa, Pavle, bodi vedno tako
 13     1|          priden pa dober in dobro ti bo," reče baron in mu ponudi
 14     1|  poslušati. Zdaj so mu pa rekli: "Ti si prav neumen fajmošter,
 15     1|   fajmošter, takih lepih denarjev ti je gospod ponujal, in jih
 16     1|          mu odgovori: "Ne boj se, ti si meni zelo ustregel, ker
 17     1|         in jej z nami, kolikor se ti bo poljubilo." Pavle reče
 18     1|           nič hotel vzeti, ko sem ti lepe denarje ponujal?" ~
 19     1|     Pavleta, rekoč: "Pavle, bi li ti zapustil svojo službo in
 20     1|       pravi gospodar, "vzemi, kar ti kdo da! Boš pa že spet kaj
 21     1|       vzeti; pa vendar povej, kaj ti je gospoda ponudila?" ~"
 22     1| pripravljenost pomagati bližnjemu ti je Bog hitro povrnil. Pojdi
 23     1|         priden bodi in nič hudega ti ne bo." Pavle je precej
 24     1|          moj prijatelj" Danes sem ti še prinesel, smiliš se mi;
 25     1|         smiliš se mi; ne vem, ali ti bom mogel več kaj prinesti;
 26     1|          paziti in spoznavati, da ti kaj prinesem." Bolnik pa
 27     1|           in rekel: "Oh, če me še ti zapustiš, moram od vsega
 28     1|          sem prišel te obiskat in ti pomagat. Vendar mi povej
 29     1|         mi povej najprvo, kako se ti pravi in kdo so bili tvoji
 30     1|        nehvaležen? Ne veš, da sem ti veliko dobrega storil? Zakaj
 31     1|            zvest in usmiljen, Bog ti bo srečo dal." Drug za drugim
 32     1|            če revežem pomagaš; to ti bo prav hodilo. Pojdi zdaj
 33     1|         gospod, ki te je obiskal, ti vse to pošilja in tudi za
 34     1|     očesom te je pogledal in zdaj ti pomanjšuje tvojo revščino.
 35     1|        revščino. Glej, moj gospod ti pošilja jedi, dobre in zdrave
 36     1|        povedati; morebiti bi nama ti mogel povedati, kje ga najdeva."
 37     1|       oznaniti." Gospoda rečeta: "Ti si še slab od bolezni, idimo
 38     1|            idimo na tvoj dom, tam ti bova povedala in pismo pokazala." "
 39     1|        hišo, k vsaki gospodi; saj ti dava, kar hočeš; kaj ti
 40     1|           ti dava, kar hočeš; kaj ti vendar manjka?" Pavle pravi
 41     1|          iz hiše spodili, rekoč: "Ti si že dosti rajnkemu baronu
 42     1|         Vem, da si to mislil, ker ti ves čas nisem, kar sva se
 43     1|   polovico moje graščine izvolil, ti jo z veseljem dam. Pa o
 44     1|        nimaš več kruha. Sedem dni ti dam odloga službo iskati.
 45     1|       plemeniti, usmiljeni Pavle, ti si nam vsem lep zgled krščanske
 46     1|        krščanske ljubezni. Gotovo ti bo Bog vse obilno poplačal."
 47     1|         škoda bi bilo zate, ko bi ti v kako nevarno službo prišel,
 48     1|       sprejel te bo z veseljem in ti bo dal na moj račun, karkoli
 49     1|  preskrbljen, karkoli potrebuješ. Ti boš kdaj dober duhovni pastir." ~
 50     1|          in v Boga zaupal. Ako bi ti bil vedno tako nepotrpežljiv
 51     1|       torej bodi potolažen; ne bo ti treba prositi, preskrbljen
 52     1|          prijatelj in zraven tudi ti." S tem se škof Pavle obrne
 53     1|       poslal tebi naproti, da sem ti pomogel, ker je tvoja mati
 54     1|          s trpljenjem zbistril in ti oči odprl. Bodi vselej pravičen
 55     1|   pravičen in pobožen, tako bosta ti in tvoja mati veliko srečo
 56     1|           prej, kako je to, da se ti danes tako na smeh držiš,
 57     1|         Pavel odgovori: "Morebiti ti je Bog kako veselje dati
 58     1|           je tvoja misel. Ne samo ti, tudi jaz grem obiskat dobrodelno
 59     1|           me nisi ubogal, saj sem ti naprej povedala, da se ti
 60     1|         ti naprej povedala, da se ti bo kaj takega zgodilo." ~
 61     1|      privoščim; želim, da bi tudi ti kdaj tako veselje uživala."
 62     1|      gospa ji reče: "Pojdi, tukaj ti gospod škof hočejo nekaj
 63     2|        gospodar vpraša: "Janezek, ti je še zdaj dolgčas, se ti
 64     2|         ti je še zdaj dolgčas, se ti toži po domu ali kaj ti
 65     2|           ti toži po domu ali kaj ti je, ker si zmeraj žalosten?"
 66     2|             Le povej, če se more, ti bom storil, zato ker rad
 67     2|           če boš priden, boš tudi ti smel včasi zraven poslušati
 68     2|        časa reče: "Fant, danes si ti moj angel varuh. Tvoje besede
 69     2|        Bog ve, kaj bi bilo, ko bi ti meni ne bil tako v srce
 70     2|         Povej mi, čigav si, hvalo ti bom vedel, torej ti hočem
 71     2|         hvalo ti bom vedel, torej ti hočem tudi svojo nesrečo
 72     2|   imenujejo, tolike vrednosti, da ti ne morem izreči. Zraven
 73     2|    Pošteni fant! Koliko hočeš, da ti dam zdaj, ker si mi toliko
 74     2|  goldinarjev sem sam obljubil, pa ti moraš več vzeti. Ti si me
 75     2|            pa ti moraš več vzeti. Ti si me otel nesrečne smrti."
 76     2|            vsaj to mi povej, kako ti je ime in priimek, kaj si
 77     2|   gospodarja in tebe, če bi hotel ti z menoj iti in pri meni
 78     2|         in pri meni ostati. Dobro ti bo svoje žive dni, ker si
 79     2|         te je sreča došla. Ne bom ti branil; pojdi, le pojdi
 80     2|       kakor si bil do zdaj! Srečo ti bo Bog dal." ~"Grem," pravi
 81     2|        Svetina, rekoč: "Ali bi pa ti ne hotel iti z menoj čez
 82     2|           je pošten mož; pri njem ti ne bo nič hudega. Želel
 83     2|          hudega. Želel sem, da bi ti zmeraj pri meni ostal, ker
 84     2|     skusiti želiš, pojdi, dovolim ti. Bodi vselej tako pameten,
 85     2|          ne bo zapustil. Ko bi se ti utegnilo hudo goditi ali
 86     2|         daj in, kjerkoli boš, dal ti bom, kolikor bi potreboval.
 87     2|        veseljem te bom sprejel in ti bom vselej hvaležen. Ne
 88     2|        bom pozabil tvoje dobrote. Ti si prinesel k moji hiši
 89     2|          zate skrbijo, kolikor bi ti potreboval." ~Poln veselja
 90     2|          je rekel Svetinu: "Fant, ti si še morebiti nedolžen;
 91     2|          vseh opravilih! Tudi jaz ti bom dobra, bom ti kakor
 92     2|        Tudi jaz ti bom dobra, bom ti kakor mati." Nato se Svetin
 93     2|           daleč prišel. Nikoli se ti ne bo dobro godilo, ne na
 94     2|     oblečen gospod in vpraša: "Si ti Svetin, Teodorov služabnik,
 95     2|             Glej, Svetin, saj sem ti rekel, da se bova v kratkem
 96     2|       pojdemo vbogajme prosit, če ti čisto in pravično račun
 97     2|            veš, da te imam rad in ti vse zaupam; zato sem ti
 98     2|           ti vse zaupam; zato sem ti namenil hčer v zakon dati,
 99     2|        bom nič silil, čeravno sem ti jo namenil. V takih rečeh
100     2|         Zato pa bodi brez strahu, ti boš ravno tako preskrbljen;
101     2|           Ludvik, Ludvik, jaz sem ti oče, sem ti prijatelj in
102     2|       Ludvik, jaz sem ti oče, sem ti prijatelj in dobrotnik,
103     2|   dobrotnik, kakor veš. Naravnost ti povem, zato, ker ti dobro
104     2|     Naravnost ti povem, zato, ker ti dobro hočem, ne daj nevoščljivosti
105     2|        dobro ime boljše ko denar. Ti si slišala le to, kar je
106     2|           moraš tudi slišati, kaj ti bo Kristina na to rekla,
107     2|          vse hiše mu bom izročil, ti boš pa gospodinja." ~Kristina
108     2|     Teodor pravi svoji ženi: "Ali ti nisem pravil, da se mora
109     2|       pravi: "Svetin, veš, da sem ti že veliko dobrega storil
110     2|          veliko dobrega storil in ti morem še storiti, če boš
111     2|     Svetinom! Glej, poznam ga, da ti ne bo nič napotja delal,
112     2|          rekoč: "Dobrotljivi Bog, ti vidiš moje srce, samo tebi
113     2|         in v srcu reče: "O Jezus! Ti si zame veliko več prestal,
114     2|       hočem svojo muko pretrpeti. Ti sam veš, da sem nedolžen
115     2|        pravice tudi naročeno, naj ti povem, da ti ne bodo roke
116     2|        naročeno, naj ti povem, da ti ne bodo roke odsekali, če
117     2|    kaznovana, pravica to ukazuje. Ti nisi tega kriv, naše postave
118     2|           zakriči: "Ludvik Bodin, ti grda pošast, precej vstani
119     2|         objame in pravi: "Bog naj ti odpusti jaz ti vse iz srca
120     2|            Bog naj ti odpusti jaz ti vse iz srca odpustim, jaz
121     2|         stanovitno prestojiš, kar ti je prisojenega." Ločila
122     3|        videti svoje ljudi, pa kaj ti pomaga, ko domov prideš,
123     3|       namerilo, te bom spustil in ti še dobro popotnico dal." ~
124     3|        ženo in otroke. Ne zamerim ti tega, ali glej, tudi jaz
125     3|   potolaži jo! Skrbela bo zate in ti povračevala tvojo zvestobo."
126     3|         pusti me, da utonem, vsaj ti si reši svoje življenje,
127     3|   Španjoli ne bodo streljali. Bog ti bo povrnil, kar si meni
128     3|        smrtne bridkosti okusil in ti, o Bog, si me rešil iz rok
129     3|         nič ne pogubi. Ko prideš, ti bom dobrote, katere si mi
130     3|       storil, obilno povrnil. Dal ti bom, karkoli si boš izmislil,
131     3|           si boš izmislil, storil ti bom, karkoli boš poželel,
132     3|          ne bom pozabil, da si me ti otel pred smrtjo, da si
133     3|       Tudi duhovne tolažbe nimajo ti reveži, ker nimajo ne mašnika
134     3|           se, le k nam pojdi, nič ti ne bo hudega!" Potegnejo
135     3|      zvest delavec na mojem vrtu, ti ne bo krivice. Ne bom te
136     3|        imam usmiljeno srce, dobro ti bo pri meni, če boš pošteno
137     3|           boš pa kaj napak delal, ti povem, da boš čutil težo
138     3|      Gospod se zavzame in pravi: "Ti si, France Svetin! Za božjo
139     3|           Za božjo voljo, kako si ti semkaj prišel?" Svetin ni
140     3|         nisem pozabil, ne, kaj si ti meni storil. Sam Bog je
141     3|         Svetinu pa reče general: "Ti ostaneš pri meni in boš
142     3|         pri mizi jedel, dokler se ti bo ljubilo pri meni živeti.
143     3|   služabnik, ampak moj prijatelj; ti si mi življenje obvaroval,
144     3|       življenje obvaroval, vselej ti bom hvaležen. Če boš pa
145     3|          svojo domačo deželo iti, ti bom dal toliko denarjev,
146     3|      pravi: "Piše se Svetin kakor ti." Svetin bi bil rad ženina
147     3|           pravi: "O, Bog, kako si ti vendar dober! Veliko bridkosti
148     3|           me doseže tako veselje. Ti si moj sin Janez in jaz