Del

  1     1|          svojega moža obiskat in od njega slovo vzet, ker po
  2     1|          besedami se France loči od svoje žene in gre z drugimi
  3     1|          bi vas ne bilo, ker ste od dela in žalosti tako zelo
  4     1|        mati objame Pavleta in se od njega loči. ~Gospa Kordula
  5     1|       toliko Francozi. S sabo ni od hiše drugega vzel kakor
  6     1|          to storiti, preden grem od tod. Dobro kosilo bom rekel
  7     1|     Povej mi najprvo, zakaj nisi od mene nič hotel vzeti, ko
  8     1|    žlahtni! Zato nisem hotel nič od vas vzeti, ker sem obljubil
  9     1|        posebno takrat, ko sem se od njih ločil, da nikar za
 10     1|       kar se komu stori. Kdor bo od ljudi za vsako reč na svetu
 11     1|        starši godilo, da so bili od vseh zapuščeni, brez pomoči
 12     1|         cesti sprehaja. Pavle se od daleč odkrije in prosi gospodarja
 13     1|  njegovim vedenjem razgledovali. Od prvega do zadnjega so ga
 14     1|           kadar pojde v šolo, in od daleč zvesto za njim slediti,
 15     1|       šolo. Baronov služabnik ga od daleč pazi, gre za njim,
 16     1|          vežo neke hiše ne daleč od šole in gre po stopnicah
 17     1|         me še ti zapustiš, moram od vsega hudega umreti." Pavle
 18     1|       jedi pošljete če ne, moram od hudega umreti. Bog vam bo
 19     1|       storil? Zakaj zdaj skrivaj od hiše nosiš in mi škodo delaš?
 20     1|        da sem večkrat nesel jedi od hiše, pa nisem nič škode
 21     1|        Najmanjše reči nisem vzel od hiše drugega, kot kar sem
 22     1|          si naju ljubeznivi sin, od danes ne boš več pri družini,
 23     1|         res Bog nikogar ne pusti od hudega konec vzeti, kateri
 24     1|          Zorman." ~Avguština, še od bolezni slabega, spreleti
 25     1|   Gospoda rečeta: "Ti si še slab od bolezni, idimo na tvoj dom,
 26     1|         je težko zdelo ločiti se od svojega prijatelja. Ves
 27     1|         ampak vedno zamišljen in od dne do dne bolj žalosten.
 28     1|     gospa. Ni se dala utolažiti. Od prevelike žalosti je zbolela
 29     1|   dobrotnice bi si bil lahko kaj od premoženja vzel, pa ni hotel,
 30     1|       tekne. Moral je iti prazen od hiše; toliko je vzel v kar
 31     1|        Več ni bil ko še sedem ur od njega, pa težko je že hodil.
 32     1|         zelenem griču, dobro uro od ceste. Popoldne je že bilo.
 33     1|         dobro rejenega, ki je že od daleč zakričal: "Kaj hočeš,
 34     1|  odgovori: "Šolar sem osme šole, od vseh zapuščen. Drugega nimam
 35     1|         pa boste imeli, da boste od postelje plačali in za maseljc
 36     1|         zameri, da sem si pustil od tebe tako postreči da mi
 37     1|         toda verjemi, da sem bil od velikih opravil in skrbi
 38     1|          mojega dobrotnika zgrda od hiše odgnal; in ko bi Bog
 39     1|       dobrotnik tako neusmiljeno od moje hiše odgnan. Pokliči
 40     1|          si ga včeraj tako zgrda od hiše stepel? Ako ga ravno
 41     1| prijatelju Pavletu, preden ga je od sebe spustil: "Ljubi Pavle,
 42     1|     gotovo še nič ni izbral. Kar od daleč zagleda visoki stolp
 43     1|         oblastnikom; zato je bil od svetlega cesarja izvoljen
 44     1|        je bila to, ne zelo daleč od Dunaja. Z groznim veseljem
 45     1|        škofija je bila dobro uro od velike ceste. Tam se prijatelja
 46     1|    vpraša bolnikovega tovariša: "Od kod prihajata in kam gresta?"
 47     1|          temnih podzemskih jamah od vseh pozabljena in zapuščena
 48     1|         je prišlo pisano povelje od cesarja vaju pri tej priči
 49     1|    vsakega na svoj dom poslati." Od veselja so se nama pri tem
 50     1|        tako, da mu oči zatisnem. Od hiše do hiše bom hodil in
 51     1|     gospod škof, vi ste me oteli od smrti; drugega ne vem povrniti,
 52     1| pripovedovali, koliko dobrega so od Boga prejeli, koliko čudno
 53     1|       revežem razdeli. Dobro uro od tukaj je graščinica, kjer
 54     1|          se ta dobra gospa piše, od kod je. Oštir pravi: "Nič
 55     1|          vojski ubit in zdaj sem od vseh zapuščena." ~Karel,
 56     1|        dali tisti dan, ko sem se od vas ločil. Vedno sem jo
 57     1|      podobo, jo spozna in omedli od veselja. Ko spet k sebi
 58     1|       hvaležnosti." ~Ko se srce, od veselja in čutenja take
 59     1|        so komaj trideset stopinj od naju." Dobri tovariš mi
 60     1|       ohranil. Vrziva vse orožje od sebe in pojdiva Rusom naproti
 61     1|        doma sem že bil, ne daleč od Dunaja, in sem že tako oslabel,
 62     1|         sem jo večkrat ogledoval od strani, nekako posebno nagnjenje
 63     1|       gospod, ga s seboj vzel in od takrat ni več glasu o njem." ~
 64     1|       škof Pavel njen pravi sin. Od prevelikega veselja je Neža
 65     1|    tovariš Karlov. Ko ga Kordula od sebe pusti, mu reče za odhodnjo: "
 66     1|          Težko se je Neža ločila od svoje dobrotnice Kordule.
 67     2|        poljubi in se mu zahvali. Od zdaj je bil Janez zmerom
 68     2|         dobiček pa je imel Janez od tega, ker se je le doma
 69     2|           zato se usede ne daleč od ceste na brežičku in morje
 70     2|        zavpije: "Moja, moja!" in od veselja mu skoraj težko
 71     2|      pride. Gospod objame fanta, od veselja joka in pravi: "
 72     2|           zakaj vendar nič nočeš od mene vzeti, ko si mi toliko
 73     2|     kratkem odgovori: "Zakaj bom od vas jemal, ker nisem nič
 74     2|           Janez, nerad te pustim od hiše, zato ker si zvest
 75     2|          spomnil, kar je večkrat od matere slišal, kako žalosten
 76     2|       njegov oče, ko se je moral od doma ločiti. Naslonil se
 77     2|           Svetin komaj odgovori, od strahu ves boječ: "Gospod,
 78     2|         naš konec je blizu." Vsi od prvega do zadnjega so zdihovali.
 79     2|          da pri tej priči pojdeš od hiše." Tovariš mu reče: "
 80     2|          te ne bo več motil." -- Od tistega časa mu je Teodor
 81     2|      Tvoji so, se bo že zvedelo, od kod in zakaj so tebi v roke
 82     2|          vendar grem rajši danes od hiše, kakor da bi s tem
 83     2|        bila gospoda pogovorila. ~Od zdaj za naprej je Teodor
 84     2|       najlepših letih, je bil že od mladosti pri hiši in tudi
 85     2|      vedno iskal, da bi ga zlepa od hiše spravil, toda ni bilo
 86     2|       jeza mu je kipela iz srca. Od zdaj ga je očitno sovražil,
 87     2|         utegne pripraviti, če ga od hiše ne denete." Gospodar
 88     2|         reče: "Ljubi moj Ludvik, od mladosti si pri meni, veš,
 89     2|       trpel. Svetina pa ne morem od hiše dati, ker mi je, kakor
 90     2|       njim najdem, ga bom precej od hiše spravil in spodil.
 91     2|        prizadeval, da bi Svetina od hiše spravil; in ker pri
 92     2|       tega hinavskega pritepenca od hiše ne spravite, boste
 93     2|  govorili. Prosim te, da Svetina od hiše spraviš." ~"Ljuba moja
 94     2|         in me vam tožiti, ker me od tistega časa, kar je gospodična
 95     2|    Ludvik me sovraži in me skuša od hiše spraviti, zato ker
 96     2|         vpričo Svetina: "Ludvik, od mladosti te imam in pri
 97     2|         ker je rajši pripravljen od hiše iti kakor v sovraštvu
 98     2|         neko mesto, dva dni hoda od Tulona, in si je pripravil
 99     2| povprašam, če ve kaj za cekine." Od prvega do zadnjega so odgovorili
100     2|         je omedlel; ves prepaden od strahu ni vedel, kam bi
101     2|         trdovraten! Zraven mi je od deželske pravice tudi naročeno,
102     2|        varuj! Moje roke so čiste od krivičnega blaga; če mi
103     2|       sem tukaj tako nesrečen in od vseh ljudi zavržen, da bom
104     2|          prijatelja vstanejo brž od mize in gredo tiho po prstih
105     2|     dovolim, pa drugače ne kakor od daleč; blizu njega ne smete
106     2|        naj odpro vrata, da ga bo od daleč mogla videti. Ko ga
107     2|    videti. Ko ga ugleda, mu reče od daleč: "Svetin, tvoja nedolžnost
108     2|          prej godilo s Svetinom. Od konca je vse tajil in le
109     2|          dal narediti enak ključ od Svetinove skrinje in enak
110     2|  Svetinove skrinje in enak ključ od gospodarjeve sobe. Tisti
111     2|           tudi sem videl, kam je od miznice ključek shranil.
112     2|          so čez tri dni umorili. Od strahu od bridkosti in od
113     2|       tri dni umorili. Od strahu od bridkosti in od strašnih
114     2|        Od strahu od bridkosti in od strašnih bolečin je rjul
115     3|    katero je bil Svetin, je bila od Francozov zajeta in vse
116     3|       General je jezdil predaleč od svoje straže in se preveč
117     3|        straže in se preveč ločil od svojih ljudi. Ravno se je
118     3|        Ko zvečer spovednik odide od generala in mu obljubi,
119     3|         Svetin ni bil tri korake od njega, ko se general pokaže
120     3|         usmiljenja nisem vreden; od vseh zapuščen sem že smrtne
121     3|       obdaruje. ~Kmalu je prišlo od cesarja pisanje s poveljem,
122     3|       general na svoj dom, da se od takega strahu in trpljenja
123     3|       frankov. General je medtem od strahu in trpeža tako zelo
124     3|         ker sem že toliko dobrot od tebe prejel." ~Drugi dan
125     3|         njegovih tovarišev je že od žalosti in trpljenja pomrlo.
126     3|         gospodarja ni bila daleč od morja, kamor se je Svetin
127     3|         ostal, najdlje oddaljeni od hiše. Dan se je nagnil,
128     3|       zamerim, vzemite to rožico od mene; z veseljem vam jo
129     3|       sužnje slabo oblečenega in od žalosti vsega revnega, in
130     3|        kakor ste vi, general, in od francoskega kralja sem zavoljo
131     3|        Francosko. Odkupil te bom od sužnosti, naj velja, kolikor
132     3|       besede zardi France Svetin od veselja in misli: Glejte,
133     3|          ime. Povejte mi vendar, od kod ste vi prav doma?" ~
134     3|  govorili?" ~France Svetin začne od prevelikega veselja na glas
135     3|         sin sta se objela in oba od veselja na glas jokala,
136     3|        iz Tulona in ga vprašajo, od kod je doma. Kmalu pride