Del

  1  Uvod|      poročena, in Svetinka je bila zdaj v drugem stanu. Tedaj sta
  2     1|      dobrotljivo je Bog za naju do zdaj skrbel;. tudi za naprej
  3     1|       možem in pravi: ~"Kam se bom zdaj dela sama s fantičema, komaj
  4     1|         postajati; vsak berač hoče zdaj gospod biti." ~Žalostna
  5     1|            Ljuba mati, kam pojdemo zdaj, ker nam bo neusmiljeni
  6     1|         opominjevanje; ohrani tudi zdaj v srcu besede svoje matere,
  7     1|        kupila graščinico, kamor se zdaj peljeva. Imela sva edinega
  8     1|         tablico in se name spomni. Zdaj pa ni nobenega glasu več
  9     1|        zaveže in reče: "Prijatelj, zdaj pa le prav mirno nogo drži!
 10     1|        Kmalu se bo kri ustavila." ~Zdaj Pavle hitro steče domov
 11     1|    pastirji niso hoteli poslušati. Zdaj so mu pa rekli: "Ti si prav
 12     1|          išče, ne pusti je iz rok! Zdaj spoznam, da nisem prav storil,
 13     1|            prišel pričevat; prosim zdaj, da bi me s seboj vzeli,
 14     1|       Avguštinovi starši pomrli in zdaj je bil Avguštin tako reven,
 15     1|            malo sira. "Kaj bova pa zdaj storila s Pavletom?" vpraša
 16     1|            je vedel, da mora Pavle zdaj celi dve uri v šoli biti,
 17     1|           dobrih ljudeh kaj dobil, zdaj pa sem sirota, ne morem
 18     1|          Bogu se usmili," je začel zdaj bolnik jokati, "z grozno
 19     1|       veliko dobrega storil? Zakaj zdaj skrivaj od hiše nosiš in
 20     1|            mi škodo delaš? Vse vem zdaj, kako ravnaš; vselej v šolo
 21     1|           in odneseš. Več ne moreš zdaj skrivati in tajiti; povej,
 22     1|        nekaj časa jezno držala, pa zdaj nič več nista mogla; obema
 23     1|            za drugim ga objameta. "Zdaj si naju ljubeznivi sin,
 24     1|           ti bo prav hodilo. Pojdi zdaj hitro k svojemu bolnemu
 25     1|           očesom te je pogledal in zdaj ti pomanjšuje tvojo revščino.
 26     1|            ne bom nikoli pozabil." Zdaj stopi eden dunajskih gospodov
 27     1|            bolan. ~Pavletu je bilo zdaj pri njegovem krušnem očetu
 28     1|       vedno najprvi po vseh šolah. Zdaj je bil v sedmi šoli, pa
 29     1|         dela žalostnega, ker se mi zdaj preveč dobro godi. Bojim
 30     1|          ni naročila. Preč je bila zdaj Pavletova sreča. Lakomno
 31     1|       dosti rajnkemu baronu požrl, zdaj se poberi, kamor hočeš!"
 32     1|          se toliko naučil, šel bom zdaj službe iskat po graščinah.
 33     1|             kateri mu je posvetil. Zdaj je Pavle premišljeval, kako
 34     1|          more spregovoriti, ker je zdaj Pavleta po glasu in po besedi
 35     1|           Z velikim veseljem pelje zdaj Avguštin svojega nekdanjega
 36     1|   premoženja, brez pomoči odgnali. Zdaj išče službe ali dobrega
 37     1|        godilo, meni je bilo dobro. Zdaj je tebi dobro, meni hudo.
 38     1|        obiskat. Pripravljen sem mu zdaj, kar je mogoče, dobroto
 39     1|        zavpije nad njim Avguštin, "zdaj čutiš, kako hudo dene neusmiljenje."
 40     1|            povedati. Iz vsega srca zdaj Pavle vzdihne proti nebesom,
 41     1| dobrotljivi Bog, všeč." ~Pavle gre zdaj srečno naprej, ne ustavi
 42     1|          jima je bilo nekdaj hudo, zdaj pa obema dobro. Ko se graščak
 43     1|     zapustil doma, njeno podobo še zdaj na vratu nosi. Oče pa je
 44     1|            dali, so kmalu pošli in zdaj sva zelo oslabela. Včeraj
 45     1|        dobrote in prosi, da naj ju zdaj pusti naprej iskat domovine.
 46     1|            reče škof Pavel: "Vidva zdaj, če hočeta, še zaspita nekoliko
 47     1|        Reveži so jo zamudili, zato zdaj po nji vprašujejo." ~Karel
 48     1|         ker toliko revežem pomaga. Zdaj šele vem ceniti in častiti
 49     1|    nobenega ne poznam. Odjedli so, zdaj nekaj igrajo, meni pa so
 50     1|           je bil na vojski ubit in zdaj sem od vseh zapuščena." ~
 51     1|         takega zgodilo." ~Karel se zdaj ni mogel več premagati,
 52     1|           naprej; videl sem, da je zdaj moja zadnja ura prišla.
 53     1|           otel pred smrtjo v vodi, zdaj pa naju bodo Rusi pobili,
 54     1|   preskrbeli, naju k sebi vzeli in zdaj še sami naju k vam pripeljali." ~
 55     1|         zdihovala za svojim sinom; zdaj pa je srečno prišel, v taki
 56     1|         mladega na vojsko vzeli in zdaj dolgo let nič o njem ne
 57     1|          mogel reči ko te besede: "Zdaj vsaj vem, zakaj se mi je
 58     1|          dobra mati! Lahko vam bom zdaj obilno povrnil, kar ste
 59     1|        Pavletu še otroku naredila. Zdaj je spoznala, da je škof
 60     2|         vpraša: "Janezek, ti je še zdaj dolgčas, se ti toži po domu
 61     2|           tako rad ubogal kakor do zdaj, boš tudi v šolo hodil.
 62     2|       poljubi in se mu zahvali. Od zdaj je bil Janez zmerom vesel
 63     2|       nihče ne vidi; denarjev imaš zdaj zadosti, dokler boš živ.
 64     2|        hodi ob morju gori in doli, zdaj naprej, zdaj nazaj, ves
 65     2|         gori in doli, zdaj naprej, zdaj nazaj, ves zamišljen. Njegov
 66     2|          morem je preživeti. Ravno zdaj pregledujem in premišljujem,
 67     2|         lepo sonce sije? Če se vam zdaj hudo godi, vam bo že Bog
 68     2|           pa vse zaman." ~Janez je zdaj spoznal, da je ta pravi
 69     2|         sam zmislil." Janez, ki je zdaj zatrdno spoznal, da je to
 70     2|            Koliko hočeš, da ti dam zdaj, ker si mi toliko dobrega
 71     2|           me ne vem kako silili." ~Zdaj se gospod šele prav čudi,
 72     2|          in zvest, kakor si bil do zdaj! Srečo ti bo Bog dal." ~"
 73     2|           Bog dal." ~"Grem," pravi zdaj Janez, "pa prosim samo to,
 74     2|           poljubi in gre. ~Svetin, zdaj so ga le tako klicali, je
 75     2|            zanje zvedel, da bi jim zdaj kaj pomagal, kar bi lahko
 76     2|           pameten, kakor si bil do zdaj, in Bog te ne bo zapustil.
 77     2|      potreboval." ~Poln veselja je zdaj Svetin svojemu gospodarju
 78     2|   dobrotljivi oče, kateri me je do zdaj tako skrbno pred hudim varoval,
 79     2|          na suhem. Vsi brodniki so zdaj izgubili upanje, popadali
 80     2|  pripravljali k smrti. Dejali so: "Zdaj ni več pomoči. Vrvi in platna
 81     2|          pred sv. Matevžem. Svetin zdaj prvič ugleda francosko deželo.
 82     2|        nikoli ne pojdejo v nebesa? Zdaj pa še mene hočeš zmotiti
 83     2|        moram biti sirota."  Svetin zdaj ne ve, kam bi se obrnil,
 84     2|           bo slišal." Teodor pelje zdaj Svetina v svojo pisarnico
 85     2|            pisarnico in mu pravi: "Zdaj govori!" Svetin reče: "Rad
 86     2|            denarjev posilil, da bi zdaj krivične račune delal. Tega
 87     2|      Zvesti, pridni moj služabnik, zdaj spoznam, da si zvest; pojdi
 88     2|            gospoda pogovorila. ~Od zdaj za naprej je Teodor vse
 89     2|           in Kristina rada vidita. Zdaj je Ludvik videl, kako Svetina
 90     2|           mu je kipela iz srca. Od zdaj ga je očitno sovražil, mu
 91     2|         hiše spravil in spodil. Do zdaj pa v najmanjši reči ne spoznam,
 92     2|         Ludvik povedal. Ker smo do zdaj lepo in pošteno vkup živeli
 93     2|             kar je Ludvik povedal; zdaj moraš tudi slišati, kaj
 94     2|            njim, kadar bom hotela. Zdaj pa vam naravnost povem,
 95     2|           spregovorila. On pa meni zdaj to očita. Svetin mi je veliko
 96     2|          da ni bilo nič napačnega. Zdaj vidim, da je moral Ludvik
 97     2|       rekla: "Svetin, oba spoznava zdaj tvojo nedolžnost; ne boš
 98     2|          ni sreče." ~Ludvik spozna zdaj svojo krivico, poda prijazno
 99     2|        hišo. Ko vse opravi, reče: "Zdaj grem, še škatlico s cekini
100     2|         noter ne pojde, in pravi: "Zdaj bomo najprej doma vse preiskali;
101     2|       drugim: "Jaz sem nedolžen." ~Zdaj začno preiskovati, vsak
102     2|        Francoskem je bila in je še zdaj navada vsakega hudodelnika
103     2|          rekel: "Ljubi moj Svetin, zdaj vidiš, da moraš umreti;
104     2|          vselej skrbno varoval. In zdaj, ko sem že blizu smrtnih
105     2|  prizadeval čisto spoved opraviti, zdaj pred smrtjo pa bi lagal
106     2|           zavrže? Hočete, da bi še zdaj greh delal in lagal? Dobra
107     2|          njegova smrt odložena, da zdaj še ne bo umorjen, ker morajo
108     2|          zavoljo storjene tatvine. Zdaj je začelo Svetinu v srcu
109     2|       ključek shranil. Mislil sem, zdaj je prilika lepa, da kaj
110     2|            prosim." ~Veliki sodnik zdaj vstane in s pisanjem v roki
111     2|           smrti obsojen. Očitno je zdaj za nedolžnega spoznan, očitno
112     3|           ostaneva, saj vidite, da zdaj ni več mogoče si pomagati.
113     3|          mogoče si pomagati. Če se zdaj z lepo ne podaste, naju
114     3|        veliko veselje, ko so imeli zdaj v oblasti svojega nasprotnika.
115     3|          ga odpreti, potem . . . " Zdaj je moral Svetin generala
116     3|           spali. ~General je hotel zdaj le teči in je vlekel Svetina
117     3|        voda tudi ni ravno globoka, zdaj morava preplavati. Odšla
118     3|         general je nekdaj znal, pa zdaj, prileten in precej rejen
119     3|          bilo veselje, katerega je zdaj Svetin občutil. Najbolj
120     3|         domačo deželo in da je bil zdaj z vsem preskrbljen, da mu
121     3|       hudih nevarnostih obvaroval! Zdaj se tolažim, da bom še kdaj
122     3|            in žalost. Tako je bilo zdaj s Svetinom; mislil je, da
123     3|       morju nevarna; obvaruj me še zdaj, ker sem že toliko dobrot
124     3|       premišljuje, kaj bi storil: "Zdaj lahko uidem," pravi sam
125     3|            prodali, tudi Svetin je zdaj dobil novega gospodarja.
126     3|          sam gre stran. ~Ko je bil zdaj Svetin sam z generalom,
127     3|          kolikor hoče." ~Svetin je zdaj lahko trpel svojo nesrečo,
128     3|         Svetina, da mu pove, da je zdaj odkupljen in da pojde nazaj
129     3|        Svetinovo veselje, ki ga je zdaj občutil v svojem srcu. Hvali
130     3|           dobrotljivi nebeški oče! Zdaj se peljem spet po nevarnem
131     3|           ljubilo pri meni živeti. Zdaj ne boš več moj služabnik,
132     3|            pretrpel, čast Bogu, in zdaj me doseže tako veselje.
133     3|         bili grozno veseli. Vsi so zdaj ženinovega očeta zelo spoštovali
134     3|            doživel svoje žive dni: zdaj in pred nekaj leti na Štajerskem
135     3|        možu in svojem sinu Janezu, zdaj velikem in bogatem trgovcu