| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Janez Cigler Sreca v nesreci IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Del
1 3| je ljudi s Svetinom vred 120. Peljali so jih v Afriko, 2 2| zeleno vodo morja. Ravno 19 let je bil Svetin star, 3 1| hišo. Oznanili so, da v 24 urah se mora iz hiše spraviti 4 1| gre v cerkev, bilo je ura 4 popoldne, in tako srčno 5 3| dobiva zraven tega vsak mesec 50 frankov. General je medtem 6 2| eden velja 17 goldinarjev 57 krajcarjev, ker ravno toliko 7 3| da bo jutri zjutraj ob 7. uri pri vodi ustreljen. 8 2| kakor Kajn svojega brata Abela. V srcu ga je čez vse sovražil, 9 3| mraz je že bilo, bilo je v adventu. ~Ni bilo še polnoči, ko 10 3| do mesta, ki se mu pravi Alžir. Tam so jih peljali zvezane 11 3| malo govorim." Imenitni Amerikan se začudi in pravi: "Tak 12 3| Svetinov gospodar, imeniten Amerikanec, je bil dober in usmiljen. 13 3| kateri me je rešil iz rok amerikanskega gospodarja. Hvaljen bodi, 14 3| dal srečo, poslal mi je angela, kateri me je rešil iz rok 15 3| sta se Bogu izročila in angelu varuhu priporočila, se za 16 1| sveti Duh na svet prišel na apostole, kateri so bili v molitvi 17 1| Jobom. Kako se je godilo z apostoli in z drugimi kristjani. 18 1| Šel je z veliko francosko armado v mrzle kraje Moškovitov. 19 1| enim je bil prav prijatelj, Avguštinom Zormanom po imenu, kateri 20 1| Torej ga je tudi gospa, Avguštinova žena, prijazno sprejela 21 1| huda vojska s Francozom. Avstrijski cesar je potreboval veliko 22 3| pa eden Španjolov je z bajonetom dregnil konja v trebuh, 23 2| je bilo le za Kristino. Bal se je, da bi mu je ne bil 24 1| hišico zastavila. Nekak barantalec I. ji je posojeval, pa ne 25 2| gospod le v posvetne skrbi, v barantije in kupčije zamaknjen. Na 26 3| morju se vozijo in iščejo bark, katere po kupčijah gredo 27 1| gremo vkup; tudi midva sva z baronom znana." ~Avguštin barona 28 1| spravljeno jed in gre v šolo. Baronov služabnik ga od daleč pazi, 29 1| črke pošpikati, da pride barva pod kožo; potem se ne da 30 3| tudi ženinov prijatelj, Basil po imenu, ki je bil pri 31 1| tudi fantiča uči Boga se bati in njemu služiti. Da moram 32 1| Francozu in mu prijazno reče: "Bazile, tvoja skrb za prijatelja 33 1| nikoli več ločili." ~Francozu Baziliju je dala gospa Kordula toliko 34 1| reče baron in mu ponudi tri bele tolarje. Pavle pa se lepo 35 1| kopat; po tri dni nisva belega dne videla, zraven pa sva 36 2| tri ali po štiri ure glavo belil, preden ga je naredil, pa 37 2| mogel z računi veliko glave beliti, je kmalu videl, kako potreben 38 2| mu rekli: "Ves teden si beliš glavo s težkimi računi in 39 1| po šolah postajati; vsak berač hoče zdaj gospod biti." ~ 40 2| prav izbrati. Če največjega berača ali siromaka vzame za moža, 41 2| Tvoj gospodar me bo na beraško palico spravil, jaz in vsa 42 2| ostanem in kaj pridnega berem. Tudi me ne veseli hoditi 43 3| Francosko. Gnali so jih do mesta Besansona; tam so jim dali prostost, 44 2| besede, zato brž reče: "Mož beseda! Rad vam ga dam. Ni moj 45 2| preden takim opravljivim besedam verjame? Kristina, pojdi 46 1| in da bi rad le eno samo besedico z njimi govoril." ~Kuharica 47 1| učil pravice, da bi bil besednik ali pravdni doktor. Vso 48 1| dunajska gospoda sta bila dva besednika, katera sta se za Avguština 49 1| nami pridrli in pred Rusi bežali. Vsak je hotel prej čez 50 1| hotel prej čez vodo priti in bežati. Plavati sem sicer nekoliko 51 2| pravi, "to je tvoje!" in beži iz pisarnice. Svetin skoči 52 1| Drugi dan, bil je ravno binkoštni ponedeljek, je škof Pavel 53 2| gospodarju: "Skusi mi dobiti bistrega človeka, kateri bo znal 54 1| njegove velike učenosti, bistrosti in pobožnosti mu je bilo 55 2| molitve ni, ni sreče in ne bo blagoslova božjega. Drugič ga nočem 56 3| svojih konjih in pri drugem blagu in mu rekel: "Kmalu boš 57 2| Najde ga ležati na dolgem blazinastem stolu, kateremu pravijo 58 1| molitve!" Neža se začudi, vsa bledi, ne ve, ali je resnica ali 59 2| se lesketali, da se mu je bleščalo. ~Janez Svetin vse to pregleduje 60 2| Drugega se ni videlo ko blisk, ki je strašno švigal okoli 61 1| kmalu mora priti, ker se bliža poldne." Baron in gospodar 62 1| pozabimo božjih dobrot, bodimo zvesti dobrotljivemu Bogu 63 2| iztekla in kakšna kazen bo Bodinu prisojena. Ko so bili vsi 64 3| vse so pobrali v vojake, bodisi domač ali tujec. Tudi Svetin 65 2| rekel, naj ga pustijo: "Tiho bodita, gotovo se bo božja pravica 66 1| Nikoli ne greva v oštarijo, bodiva doma vesela sama in Boga 67 2| trije so bili pobožni in bogaboječi kristjani. ~Celih osem let 68 3| bom tukaj in pa v takem bogastvu našel!" ~Ženin ostrmi, gleda, 69 1| Hudon. Zapustil sem doma bogate starše, radi bi me bili 70 3| Janezu, zdaj velikem in bogatem trgovcu v velikem mestu 71 2| odgovori, od strahu ves boječ: "Gospod, saj molim ves 72 3| otroke, vendar se moram tukaj bojevati. Potolaži se; če mi boš 73 2| hiše spraviti, zato ker se boji, da bi ga ne spodlezel. 74 2| Ljubi moj tovariš, se ne bojiš Boga? Zakaj si gospodarju 75 1| reče France: ~"Pojdi po bokal vina, da vsak malo popijeva. 76 1| da več zbrisati. To pa je boleče." ~"Naj boli, kakor hoče," 77 3| ranjenih, nekaj zdravih, nekaj bolehnih; vmes so bili tudi drugi 78 1| imel. Do smrti bi me bilo bolelo, ko bi bil zvedel, da je 79 1| postrežen. Bolnik se je boljšal, tako da ga je osmi dan 80 2| priden, potem mi ni treba boljšega služabnika iskati." V zvestobi 81 1| nebesih, kateri je veliko boljši kakor vsak posvetni oče; 82 1| kar vidi veliko revnih, bolnih in slabošnih, kateri so 83 3| starosti in moči je bil človek; bolnike pa so vse v morje pometali. 84 1| govoriti francosko, zato vpraša bolnikovega tovariša: "Od kod prihajata 85 1| dopovedati. Komaj stopi v bolnikovo sobico, mu hitro oznani, 86 2| spalo, sem tiho vstal in bos šel v gospodovo sobo, katero 87 Uvod| gospa suknarije sta bila botra. Vesela sta bila, da jima 88 1| oblečeno, ki je bukvice brala in pa jokala. Škof jo s 89 3| tukaj Francozom trdno v bran postavili. Oboji so čakali 90 2| noče in da se tako trdno brani; zato ga vpraša: "Fant, 91 1| usesti, dasiravno se je branila. Ko je prišla k mizi, so 92 1| dasiravno ste mu vi to zelo branili, in je potem na Rusovskem 93 3| pravi: "Gospod general, ne branite se več, da pri življenju 94 2| reče: "Neumen si; zakaj se braniš denarjev? Tudi drugi tako 95 1| veliko tolažbo dobivala v branju svetih bukev. Vsako nedeljo 96 3| zvedeli, da je škof Janezov brat. Pogosto so si potem pisarili 97 2| storil. Kakor Kajn z svojim bratom sem naredil." ~Ko so sodniki 98 2| Janezov tovariš -- v pekovsko bratovščino vzeli. Pili in jedli so 99 1| sprejela in mu ko svojemu bratu stregla. Pri večerji sta 100 3| Bogu, do dna sem z nogami, bredem lahko." Tudi Svetin se ustopi 101 3| Svetin se ustopi in vkupaj bredeta počasi do kraja. Ko pribredeta 102 3| izvlekli. Velik in strm breg je bil tam. ~Nikdar ni general 103 2| bodo vekomaj v peklenskem breznu na duši goreli." ~Precej 104 2| usede ne daleč od ceste na brežičku in morje premišljuje. Mislil 105 1| z nesrečami in z mnogimi bridkostmi. S tem nas je učil prav 106 3| in se ni za nobeno stvar brigal, kakor natihoma je molil: " 107 3| pihne luč, ki je še malo brlela. General pihne in ugasne 108 2| potem je poklical vkupaj vse brodnike in druge ljudi, kar jih 109 2| ni slišalo kakor grozno bučanje vetrov in neznansko treskanje, 110 1| dobivala v branju svetih bukev. Vsako nedeljo in vsak praznik 111 1| zvečer se pripeljejo do C. na Štajerskem in zavijejo 112 1| dovolim, da te vzamejo. Pa čakaj, da bo bolj gotovo, grem 113 2| Ljudje, vsi radovedni, čakajo, da bi videli tistega, ki 114 3| moral Svetin nekaj časa čakati, da se je več reči nabralo, 115 3| božje službe. Pred nekaj časi mrtvih sužnjev kristjanov 116 3| daj mi še tega doživeti!" ~Časna, posvetna sreča je pač goljufna; 117 1| dobro, meni hudo. Tako je s časno srečo, goljufna je. O, da 118 3| Tebe, o Bog, bom vselej častil, dokler bom živ." ~Generala 119 1| Zdaj šele vem ceniti in častiti dobrodelne ljudi, ker sem 120 3| in ga postavil za konjika častnega reda. Še bolj pa ga je veselilo, 121 2| Ludvika v vojašnico in prosi častnika, da naj precej pride s šestimi 122 2| vojaki pridejo, reče Teodor častniku: "Dobro vam bom plačal, 123 3| maši, če bo le o pravem času prišel nazaj. To je bilo 124 1| Bodi hvaljen in vekomaj čaščen, usmiljeni Bog, ker si danes 125 1| na klopi priletno ženico, čedno oblečeno, ki je bukvice 126 2| in kakor v hudih sanjah o cekinih govoril. Hišna gre tiho 127 1| bo poplačano. ~Vsak dan cel teden se je škof Pavel pripeljal 128 1| so mu v šolah pomagali. Cela tri leta je bil Pavle Svetin 129 1| svoje ljube domovine iskat. Cele kvatre že hodiva, vse oblačilo 130 1| vedel, da mora Pavle zdaj celi dve uri v šoli biti, se 131 3| jih vse, tega draže, onega ceneje, kakršne starosti in moči 132 Uvod| suknarije ga je zato zelo cenil, pa mu nekega dne reče: " 133 1| revežem pomaga. Zdaj šele vem ceniti in častiti dobrodelne ljudi, 134 1| zjutraj, ko je jelo po vseh cerkvah tistega mesta dnevu zvoniti, 135 1| tudi učenih mož je bilo cesarju priporočenih za to službo, 136 3| Francoskem razkropljeni cesarski podložniki so bili spuščeni 137 1| moram biti vojak, mi ukazuje cesarsko povelje; gosposkam in oblastnikom 138 1| odgovori: "Iz rusovskega cesarstva prihajava, iz dežele Sibirije, 139 3| njim, ker so Španjoli pri cestah skriti vedno prežali, da 140 1| pa so rekli na vrt iti, češ da me dve uri nič ne potrebujejo." 141 2| dal tistemu premoženje, čigar je. Ne vzamem pa nič, nič, 142 2| ljubeznivi fant! Povej mi, čigav si, hvalo ti bom vedel, 143 2| tvoje; daj nazaj! Zvedi, čigavo je, daj oznaniti, gospodar 144 2| bilo pri hiši, so Svetina čislali in upoštevali; tudi sosedje 145 2| Bog varuj! Moje roke so čiste od krivičnega blaga; če 146 3| človeka, da ve, kako gre s človekom ravnati. ~Nekega dne pride 147 3| neusmiljeni tirani ne delajo po človeško, ampak po živinsko. Zvečer 148 3| roke in noge in ga denejo v čoln; zraven njega privežejo 149 3| konja v trebuh, da so mu čreva ven šinila. Konj pade z 150 1| zapisati, potem s šivanko vse črke pošpikati, da pride barva 151 2| bi me le Bog uslišal." ~Črna noč je pokrila nebo in morje; 152 2| zabavljal in ga pri gospodu črnil, da bi ga bil preč spravil. 153 2| polnoč pridejo v ječo trije črno oblečeni gospodje; Svetin 154 1| objokovala in mislila, da je že črvom za jed. Bodi hvaljen in 155 1| škofu in mu pravi: "Nič ni čudnega to. Vsako nedeljo jih toliko 156 1| Ko se srce, od veselja in čutenja take sreče, na katero nobeden 157 2| upokojilo. Brodniki so to kmalu čutili, v njih srcih se je obudilo 158 1| nad njim Avguštin, "zdaj čutiš, kako hudo dene neusmiljenje." 159 2| hvalil in ga drugim za zgled dajal. Med vsemi drugimi rečmi, 160 1| blaga in premoženja mu je dajala škofija, vendar je Pavle 161 1| ste nama take lepe nauke dajali, da je vse moje srce k Bogu 162 3| mu v srcu posebno tolažbo dajalo, da je človeka in pa še 163 1| kokoš zaklati, bolniku juho dajati, meso pa naj njegov zdravi 164 3| Prosite jih, naj tudi vam malo dajo. Če se napijejo, morebiti 165 1| tovariša, prihajata še iz bolj daljne dežele. Reveža sta, zato 166 3| skupljevat in jih potem v drugem, daljnem kraju z dobičkom prodajat. 167 1| vkup sva bila ujeta in v daljno deželo Sibirijo odpeljana. 168 1| Gletja," jima reče škof, "današnji dan je sveti Duh na svet 169 1| Mislita, kako se je godilo z Danijelom, s Tobijem, z Jobom. Kako 170 1| in mu zraven dve petici v dar da, rekoč: "Tukaj imate, 171 1| cerkev, jaz bom opravil daritev svete maše, vidva pa v cerkvi 172 1| spomniti dobrotnika, kateri nam darove daje. Večkrat sem slišal: 173 1| k vsaki gospodi; saj ti dava, kar hočeš; kaj ti vendar 174 1| rekel sam pri sebi, "še David, tak imeniten mož, je bil 175 1| bral. Nekega dne je bral o Davidu, kako je pastirčeval. "Lejte," 176 2| Svetina se je v mojem srcu že davno kuhalo, nevoščljivost je 177 1| suha; moja mati je bila debela." Karel je bil ves zmeden 178 1| tako mile zdele, da so ji debele solze iz oči pritekle. Pa 179 2| Četudi jaz medtem umrjem, bom dedičem naročil, naj zate skrbijo, 180 1| bom imel, dasi gre meni dedovati po starših. Pomagati mi 181 1| besede rekel: "Vse za menoj deduje moja gospa in Pavleta ne 182 1| so se solze udrle in sta dejala: "Ne boj se, Pavle! Vse 183 3| našel svojo mater ki je bila dekla. O koliko veselja smo obhajali 184 2| Ljubi moj Svetin nikar me ne delaj nesrečnega. S tvojim gospodarjem 185 1| zrediti. Zato sta še pridneje delala in zvesteje molila. Ob nekem 186 2| mene zapeljuje, naj vam delam krivico." Gospodar mu reče 187 3| Če boš priden in zvest delavec na mojem vrtu, ti ne bo 188 2| tovarišijo, ampak je šel ob delavnikih in praznikih v cerkev, potem 189 1| našli, pišite mi, da bom deležna vašega veselja." ~Francoz 190 2| nagovarja Svetina, naj deli z njim denarje, za katere 191 Uvod| delal. ~Pri vseh svojih delih Svetin nikoli ni molitve 192 3| večkrat obiskal in z njimi delil veselje. ~Tako so Svetinovi 193 2| vsako reč pazil? Če nočeš deliti z mano, bom sam imel." ~ 194 1| dobrih ljudeh sprosiva. Denarci, ki so nama jih Rusi dali, 195 3| pa še vsak dan en frank v denarju. Svetin je zmeraj želel, 196 3| zvežejo roke in noge in ga denejo v čoln; zraven njega privežejo 197 2| pripraviti, če ga od hiše ne denete." Gospodar Teodor pa, star, 198 1| te samo to, da hišnika ne deneš ob službo. Ohrani ga do 199 2| Veš, da krivičen krajcar deset pravičnih uje." ~Ker pa 200 1| veliko dobrega stori. Ob deseti uri se vsako nedeljo pripelje 201 2| pa je ne najdem. Več ko desetkrat sem že danes to pot storil, 202 1| VI~PAVLE DESETOŠOLEC NA DUNAJU~Z groznim veseljem 203 3| Mater sem moral zapustiti v devetem letu in nikoli več nisem 204 1| vojaške službe navadil. ~Deveti dan gre Neža še zadnjikrat 205 2| JANEZ SVETIN NA MORJU~Celih devetnajst dni so se vozili po morju, 206 3| barki pri svojem generalu. Devetnajsti dan meseca rožencveta se 207 2| te obvaruj, ljuba domača dežela! Morebiti te nikoli več 208 3| kako se mu je po daljnih deželah godilo, in pravi: "Dve najbolj 209 3| skalo ustopil in spet začel dihati, ko sem imel glavo zunaj 210 2| strašnih bolečin je rjul kakor divja zver, ko so mu roke drugo 211 1| morali na posteljo, pa z dišečimi mazili so jo kmalu spravili 212 1| dobro znala in v žalostnih dneh veliko tolažbo dobivala 213 3| Svetin proti morju še pred dnem. Kar zagleda barko, hiti 214 2| oblačila ven, kar, glejte, na dnu Svetinove skrinje je bila 215 3| komaj čaka smrti. Jesti dobe zjutraj malo in spet zvečer 216 2| pa vedno doma. Največji dobiček pa je imel Janez od tega, 217 1| pomagal, ampak le svojega dobička je iskal. Veliko dolga se 218 3| drugem, daljnem kraju z dobičkom prodajat. Svetina so pahnili 219 3| tepeni. Po petsto palic dobijo nekateri po podplatih, da 220 3| prsi; in za plačilo naj dobiva zraven tega vsak mesec 50 221 1| žalostnih dneh veliko tolažbo dobivala v branju svetih bukev. Vsako 222 2| druga pisma so bila pa dobivna ali menjavska pisma, ki 223 1| potepuhov pod streho imeti. Dobodi, kjer moreš, da pod streho 224 1| vas molil." ~Užalilo se je dobremu baronu, ko je videl mladeniča 225 1| imenu Kordulo. Ona je zelo dobrodelna. Daje rada revežem, pomaga 226 1| šele vem ceniti in častiti dobrodelne ljudi, ker sem skusil, kako 227 1| lahko gremo tedaj obiskat dobrodelnico in malo kraje ogledamo." ~ 228 1| ti, tudi jaz grem obiskat dobrodelno gospo, vredna je, da jo 229 1| toliko slišali o njegovi dobrodelnosti. Velike prihodke je imel. 230 1| hvalil, ker mu je toliko dobrotljiv in usmiljen. Po poti je 231 1| božjih dobrot, bodimo zvesti dobrotljivemu Bogu in dal nam bo tudi 232 1| besede: "Žlahtna gospa, moja dobrotnica, ne morem se vam zadosti 233 1| pri sebi. "Bog mi je vzel dobrotnike, spet ga nimam človeka, 234 1| razloži, kako so mu njegovi dobrotniki pomrli, kako so ga brez 235 1| da bom mogel kaj povrniti dobrotnikom." Tuja gospoda gledata Avguština 236 1| naju je uslišal, da sva dočakala rešenje. Vidiš, prav je, 237 1| veselja že na tem svetu dal dočakati. ~Osmi dan so se ločili, 238 1| usmilil in nama to srečo dodelil še kdaj domov priti. Moj 239 3| Kadar katero najdejo ali doidejo, vse pobero, blago in ljudi. 240 1| je Pavle ravno osmo šolo dokončal, z naglo smrtjo umrje njegov 241 1| bil besednik ali pravdni doktor. Vso pot je premišljeval, 242 1| Kordula reče: "Teci hitro dol in reci jim da jih lepo 243 1| vendar ni mogla izhajati; dolg je naredila, njivico in 244 1| dobička je iskal. Veliko dolga se je že nabralo. Svetinka 245 3| grozno manjkalo. Hude in dolge vojske so jih silno veliko 246 2| zbudila. Najde ga ležati na dolgem blazinastem stolu, kateremu 247 3| tovarišev, ki so prišli z dolgimi drogovi, da so generala 248 2| ki hodi ob morju gori in doli, zdaj naprej, zdaj nazaj, 249 2| komu kaj rekel ali koga dolžil, pošlje Ludvika v vojašnico 250 2| vselej. To pa, česar me dolžite, mi še nikoli v misli ni 251 1| reče Neži: "Plačaj, kar si dolžna, več te ne bom čakal; ako 252 1| odmoli, gre domov še druge dolžne duhovske molitve opravit, 253 3| kakor sužnega, ampak kakor domačega. Če sem te ravno kupil, 254 3| nevarnem morju proti svoji domači deželi. O Bog, varuj me 255 3| bom živ, ker vem, da svoje domačije nikdar več ne bom videl." 256 1| s fantičkoma vred svojo domačijo in iti po svetu dobrih ljudi 257 2| nedeljsko šolo. Čez pol leta bom domačim fantom učitelja v hišo vzel, 258 1| bolnemu prijatelju, se ne da dopovedati. Komaj stopi v bolnikovo 259 1| delati, tega mi vest ne dopusti. Vas za drugega prositi 260 1| na onem svetu nič plačila dosegel. Duhovni pastirji nas učijo: 261 1| neskončno srečo v nebesih dosegli!" ~Avguštinu so stopile 262 3| pretrpel, čast Bogu, in zdaj me doseže tako veselje. Ti si moj 263 2| sem bila vesela ker ste mi dovolili zaročiti se z njim, kadar 264 2| vpraša gospod: "Janez, ali si dovoljen z menoj iti in pri meni 265 2| gospodar pusti; brez njegovega dovoljenja ne grem, on mi je že veliko 266 2| smrti preskrbe, te je sreča došla. Ne bom ti branil; pojdi, 267 3| na njej. Tolovaji so jo došli, jo ustavili in, ker se 268 3| potem umrla, vendar je še doživela, da je zvedela o svojem 269 3| dati. O Bog, daj mi še tega doživeti!" ~Časna, posvetna sreča 270 2| zlatih cekinov in grozno lep, drag prstan s takimi žlahtnimi 271 1| gornje sobe, napolnjene z dragim, krasnim pohišjem, in svoji 272 1| Koliko je stara? Ali ima kaj dragocenih reči?" Avguštin odgovori 273 3| Prodali so jih vse, tega draže, onega ceneje, kakršne starosti 274 3| Španjolov je z bajonetom dregnil konja v trebuh, da so mu 275 3| ki so prišli z dolgimi drogovi, da so generala in Svetina 276 1| veš, da bo za naprej vse drugačen. Nikdar bi jaz ne mogel 277 1| otroke. Ali pa mi zna kam drugam svetovati. ~Pavle pride 278 2| najdemo, ga bomo sledili drugod, ne bo daleč." ~Preden začnejo 279 1| se je smilila ta pravična družinica. Neža je kmalu dobila službo 280 1| videzu nekaj časa jezno držala, pa zdaj nič več nista mogla; 281 1| ker sem obljubil zvesto se držati po nauku svoje matere in 282 1| povedati, sicer na sanje nič ne držim, vendar so me nocojšnje 283 3| časa z eno roko plavati, držite se me in pomagajte si, kolikor 284 1| kar v misli mu ne jemlji! Drživa se, kakor da bi nič ne vedela; 285 1| današnji dan je sveti Duh na svet prišel na apostole, 286 1| bomo vredni prejeti svetega Duha; on nas bo razsvetil, on 287 3| zaničujejo in pretepajo. Tudi duhovne tolažbe nimajo ti reveži, 288 1| kraja sprejeli za svojega duhovnega višjega pastirja, ker so 289 1| tretje leto pa je bil vzet v duhovščnico. Četrto leto je bil za mašnika 290 1| domovino pripelje." Ta dva dunajska gospoda sta bila dva besednika, 291 1| pozabil." Zdaj stopi eden dunajskih gospodov in mu pokaže pisanje, 292 2| mu ni mogla nobena živa duša povedati, ali je mati še 293 1| neusmiljenega srca; dobre, usmiljene duše pa natihoma dobro delajo. 294 2| vekomaj v peklenskem breznu na duši goreli." ~Precej drugi dan 295 1| pri gospodi jesti." Okoli dvanajste ure tistega dne se pripelje 296 3| barko, ki je peljala čez dvesto sužnjev na prodaj v Ameriko. 297 1| molila. ~Precej drugi dan se dvigneva in greva na pot svoje ljube 298 1| gostjo, da je pomagala za dvojčke skrbeti in potrebna dela 299 1| žalovati; videl je tudi enega dvojčkov, ki ga je bila mati na naročaju 300 2| domov, ga gospodar že na dvorišču čaka in ga hitro vpraša: " 301 1| svetlega cesarja izvoljen za dvornega svetovalca, ko je najmanj 302 1| VII~PAVLE DVORNI SVETOVALEC, POTEM ŠKOF~Znana 303 1| zdaj peljeva. Imela sva edinega sina, Karel mu je bilo ime; 304 3| vsa njegova hiša, lepo v edinosti in božjem strahu živeli 305 1| svojega Pavleta kakor točaj na egiptovskega Jožefa. Ni se več nanj spomnil, 306 1| pridno učil, da mu ga ni bilo enakega. Pri gospodu je imel stanovanje 307 3| živinsko. Zvečer jih živini enako zapro v kako poslopje, kjer 308 2| povedal o vašem služabniku, enem mojih tovarišev. Samo prosim, 309 1| govorila." ~Baron skrivaj ukaže enemu svojih služabnikov še danes 310 1| tovariši se ni veliko pečal. Z enim je bil prav prijatelj, Avguštinom 311 2| Še njegov gospodar Teodor Eskeles -- tako je bilo ime tistemu 312 1| rekli: "Ti si prav neumen fajmošter, takih lepih denarjev ti 313 1| Pavleta iz norčije imenovali "fajmoštra", zato ker jim je večkrat 314 3| iskat svoje žene in dveh fantičev, če še katerega pri življenju 315 1| usmiljenja je morala zapustiti s fantičkoma vred svojo domačijo in iti 316 2| Čez pol leta bom domačim fantom učitelja v hišo vzel, in 317 1| pridno učila, da nobeden fantov ne tako. Janez in Pavel 318 1| privoljenjem župnika tiste fare opravil očitno božjo službo, 319 1| Svetinko. Ravno svetega Florijana dan sta se gospa in služabnica 320 Uvod| bila voljna poročiti se s Francetom. Neža je v to tudi rada 321 1| tako nevoščljivi?" ~Tudi Francetu se srce trga, ker vidi svojo 322 3| se ustavili obe vojski, francoska in španjolska. Na tej strani 323 3| kakor ste vi, general, in od francoskega kralja sem zavoljo imenitnih 324 3| zraven pa še vsak dan en frank v denarju. Svetin je zmeraj 325 3| se brez njega nikamor ni ganil. Kamorkoli je šel general, 326 1| Gospod in gospa se nista ganila, ne stopinjice nista storila 327 1| sem sirota, ne morem se ganiti iz postelje, nikogar ni, 328 3| ni bilo varno pošiljati generalovega blaga za njim, ker so Španjoli 329 3| smrti obsojen, ampak pri generalovi smrti mora zraven biti; 330 1| mizi vidite." ~Kordula, vsa ginjena na to pripovedovanje, mu 331 2| mi dejali: Fant, obdrži v glavi te besede: Po hudobni tovarišiji 332 2| obsojenega Svetina. Vsi gledalci so bili veseli in so večkrat 333 1| dobrotnikom." Tuja gospoda gledata Avguština in se izgledujeta 334 1| tovariša da so vkup molili. "Gletja," jima reče škof, "današnji 335 3| bredla; ko sta prišla pa na globokejšo vodo, sta morala plavati. 336 1| pastirjev, kateri so po gmajni živinico pasli in Pavle 337 2| po morju, grozen vihar je gnal valove, visoke ko hribje: 338 1| Ko noter stopi, vidi na goli slami ležati bolnega, revnega 339 3| poslopje, kjer morajo na golih tleh v mrazu ležati. Komaj 340 2| večkrat nad kakim mladeničem goljufal, zato mu ni veliko zaupal. 341 1| jih ni zapustil. Niso se goljufali, srečno je bila njih žalost 342 2| krivico storil? Ne veš, da goljufi, tatje in krivičniki nikoli 343 3| Odgovoril jim je: "Morje je goljufno, Bog ve, kaj se utegne še 344 3| razbeljene noge, in vendar jih gonijo neusmiljeni priganjači, 345 1| Pavle po spašnjah živinico gonil in večkrat pri svojih tovariših 346 3| general tako srčno in s tako gorečnostjo molil kakor takrat, ko je 347 2| peklenskem breznu na duši goreli." ~Precej drugi dan so Bodina 348 2| Pri katerem jih najdemo, gorje mu bo; saj veste, kako grozne 349 1| rad dal. Pojdi z menoj v gornjo hišo, da boš z mano večerjal 350 1| potrebujejo." Škof: "Kaj ste vi gospejina služabnica?" Žena: "Sem 351 1| čez naše dežele nekaj let gospodarili. O, kako sem takrat jokala 352 2| nobenega nočem. Prosim vas, gospodarite še tako dolgo, da najdem 353 2| skrinje in enak ključ od gospodarjeve sobe. Tisti večer, ko se 354 2| težkih reči, ki so jih po gospodarjevem povelju v vodo pometali, 355 2| kateri bo po tvoji volji, in gospodarstvo vse hiše mu bom izročil, 356 2| nekega dne skrivaj sam do gospodinje Helene in ji napove in nalaže 357 2| Svetin spodobno svoji novi gospodinji roko poljubil, rekoč: "Gospa, 358 1| stopita iz kočije in vprašata gospodinjo: "Kje je vaš pastir Pavle?" ~ 359 1| pa gre Avguštin z dvema gospodoma na svojo dobljeno graščino. 360 2| se godi vsakemu, ki se da gospodovati hudobnim strastem. Jaz sem 361 1| je hodil v deseto šolo iz gospodove hiše, tretje leto pa je 362 2| tiho vstal in bos šel v gospodovo sobo, katero sem tiho odprl 363 1| je graščinica, kjer ona gospoduje in tako tiho pobožno živi, 364 1| ukazuje cesarsko povelje; gosposkam in oblastnikom pa moramo 365 3| ves zamišljen in ga vsa gostarija ni razveselila, ker je bil 366 2| Janezovem gospodarju veliko gostarijo, zato ker so pekovskega 367 1| vkup ostali, se veselili z gostijami, drug drugemu svoje zgodbe 368 1| in pil in se po gosposko gostil." Pavle se sladko posmeje 369 1| zasliši blizu desete ure okoli gostilničarjeve hiše veliko ječanje, zdihovanje 370 1| K sebi je vzela pošteno gostjo, da je pomagala za dvojčke 371 2| Nato pravi gospod: "Prav govoriš. Res je, da mi Bog lahko 372 3| morju. ~Pet ur je hodil po gozdu in po grezih, da je do jutra 373 3| še iz vode molil, z njimi grabil in pomoči iskal, pa ga ni 374 1| tovariša se pripeljejo do gradiča gospe Kordule, kateri stoji 375 1| zdaj pa obema dobro. Ko se graščak Avguštin spet na pot proti 376 1| bom zdaj službe iskat po graščinah. Morebiti najdem dobre ljudi, 377 1| razdeli. Dobro uro od tukaj je graščinica, kjer ona gospoduje in tako 378 3| baron Karel Gap; gospa tiste graščinice je bila njegova mati. Neki 379 2| ali premoženje, katero nam greni življenje. Božja volja je 380 3| črnega kruha, pustega in grenkega. Brez vse tolažbe, brez 381 2| ga veselja na svetu brez grenkobe. Zraven Svetina, kateri 382 3| je hodil po gozdu in po grezih, da je do jutra prišel k 383 1| Kordule, kateri stoji na gričku. Tam stopijo iz kočije in 384 1| graščino na lepem, zelenem griču, dobro uro od ceste. Popoldne 385 2| Ludvik mu reče: "Vest me grize noč in dan, ni mi več živeti. 386 3| topiti in voda mu je že šla v grlo. Svetin, ves spehan in truden, 387 1| z njimi igral, ampak za grm je sedel, na živino pazil 388 3| kar planejo izza bližnjega grma ob vodi štirje Španjoli, 389 3| na francosko stran in v grmu pazili, da bi ujeli kakega 390 2| se je prignalo po morju, grozen vihar je gnal valove, visoke 391 2| mogle, zakaj v njem je tlela grozna jeza in hudo sovraštvo. 392 3| dopovedal, kako ga je v grozni smrtni nevarnosti otel in 393 2| obsojenje oznanjeno. Zato je grozovitno veliko ljudi skupaj prišlo 394 2| visoke ko hribje: barka se je gugala ko zibel. Brodniki so kleli 395 3| Iz barke gresta v mesto Haver in se peljeta potem po suhem, 396 2| srce boli zavoljo najine hčere; zvedela sem danes, da se 397 2| njegovi gospe Heleni in njuni hčerki Kristini, katero samo sta 398 2| skrivaj sam do gospodinje Helene in ji napove in nalaže strašne 399 2| Teodoru in njegovi gospe Heleni in njuni hčerki Kristini, 400 1| mož je bil plemenit baron, Henrik Gap po imenu. Srečno, veselo 401 2| ponižen, kakor se kaže, le hinavec je, da vas s tem slepi. 402 2| nevarnosti. Če v kratkem tega hinavskega pritepenca od hiše ne spravite, 403 2| vendar se mu je k videzu po hinavsko prijaznega kazal, skrivaj 404 1| besedah se vsi spogledajo in hite moliti molitev pred jedjo. 405 3| nogah in kjer ste zvezani; hitite, nožiček je nabrušen, da 406 3| bridkostih sedel v revni leseni hišici za mizo tako trdno zvezan, 407 2| sanjah o cekinih govoril. Hišna gre tiho iz sobice in pove 408 1| Preden se odpelje, pokliče hišnega gospodarja, kjer je bolnik 409 2| še ni bilo. Teodor ukaže hišni krščenici, naj gre Ludvika 410 2| menoj, dokler ne zvem vseh hišnih navad. Rad bom vse storil, 411 1| oveselili, ker so bili pri hišnikovem slovljenju žalostni. "O 412 1| bila že pripravljena dva hlapca, ki sta nesla eden poln 413 3| poslan, se boste s takim hlapcem (sužnjem) pogovarjali!" 414 1| veseljem je Pavle šel s hlapcema k bolnemu prijatelju, se 415 1| hišnika," reče Avguštin hlapcu, ki je pri mizi stregel, " 416 1| pri nas ostanete. Vkupaj hočemo Boga hvaliti za tolike dobrote. 417 2| kupčijah v neko mesto, dva dni hoda od Tulona, in si je pripravil 418 1| revežem pomagaš; to ti bo prav hodilo. Pojdi zdaj hitro k svojemu 419 1| ogledovat je znotraj. Tiho hodita, Avguštin ju ne vidi, le 420 1| hudobni, poredni pastirji niso hoteli poslušati. Zdaj so mu pa 421 3| Svetinu s temi besedami: "Hrani ta prstan dobro, in ko prideš 422 2| ali kake druge tenke reči hranijo. Janez jo odpre, pa kako 423 1| videla, zraven pa sva slabo hrano imela. V taki nesreči sva 424 2| je gnal valove, visoke ko hribje: barka se je gugala ko zibel. 425 2| obupati? Ne veste, da po hudem vremenu spet lepo sonce 426 2| do zdaj tako skrbno pred hudim varoval, me bo tudi za naprej 427 2| poboljša in da se ne navadi hudobije. Krivico vam dela in tudi 428 2| druge hudobne vidiš, boš v hudobiji daleč prišel. Nikoli se 429 2| tako delal, kakor druge hudobne vidiš, boš v hudobiji daleč 430 2| nikogar obsoditi in ga za hudobnega šteti, prej da se prepričamo, 431 2| vsakemu, ki se da gospodovati hudobnim strastem. Jaz sem Boga zapustil 432 2| je še zdaj navada vsakega hudodelnika očitno soditi, da vsak sme 433 1| jedel, če vedo, zakaj Pavle hujša. Rekli so mu: "Pavle mora 434 1| Rekli so mu: "Pavle mora hujšati, on grozno malo je; več 435 2| ki je na morju še veliko hujše kakor na suhem. Vsi brodniki 436 1| še kaj dobrega naučiti. Hvala Bogu, da sem se toliko naučil, 437 1| besedah in reče: "Glejte hvaležnega prijatelja! Potem se obrne 438 1| je bila to krščanska in hvaležnost do vašega sina me je vezala, 439 1| torej je moje srce polno hvaležnosti." ~Ko se srce, od veselja 440 1| pokleknejo in glasno Boga hvalijo. Po večerji in večerni molitvi 441 1| zgodbe pripovedovali in Boga hvalili, ki jim je toliko veselja 442 1| v cerkvi molita in Boga hvalita, ker drugega opravka nimata. 443 1| ostanete. Vkupaj hočemo Boga hvaliti za tolike dobrote. Tudi 444 1| doma vesela sama in Boga hvaliva, ker nama nič ne manjka." ~ 445 1| pomagati. Pa pravim: Naj bo hvaljeno božje ime, Bog tako hoče 446 1| Ti si še slab od bolezni, idimo na tvoj dom, tam ti bova 447 1| nikoli ni hotel navadnih igrač lotiti, ampak, kadar so 448 1| to je navadna pastirska igrača. Pavel ni z njimi igral, 449 2| ne veseli hoditi k takim igračam, kjer se nič prida ne vidi 450 1| Odjedli so, zdaj nekaj igrajo, meni pa so rekli na vrt 451 1| igrača. Pavel ni z njimi igral, ampak za grm je sedel, 452 2| ni zahajal k norčijam ali igram v tovarišije, ampak je šel 453 2| imajo o praznikih očitne igre: kegljanje, jezdarjenje, 454 3| in pravi: "Naj živi tudi Ilirija, kjer je naš ženin doma!" 455 2| potem se precej vrnem v Ilirijo." ~Stari Teodor in njegova 456 1| sem njegov tovariš. Njegov ilirski jezik me je pri življenju 457 1| vaju, povejta mi, kaj mi imata oznaniti." Gospoda rečeta: " 458 2| rekoč: "Gospa, prosim vas, imejte potrpljenje z menoj, dokler 459 3| francoskega kralja sem zavoljo imenitnih opravil poslan, se boste 460 2| prinesel. Tisto drevo je imenoval drevo sreče in tisti kraj 461 1| Kordula. Nihče je drugače ne imenuje kakor naša mati Kordula. 462 2| ki se po nemško veksel imenujejo, tolike vrednosti, da ti 463 2| skrinjo, vojaki so zvesto iskali. Ko pridejo do Svetinove 464 1| IX~ŠKOF PAVEL NAJDE SVOJO MATER~ 465 2| ljubim. Zato sem ji dal na izbiranje, da si vzame moža, kakršnega 466 1| ukazala drugi dan dobro in izbrano kosilo napraviti in je zraven 467 2| zadosti, da bo vedela prav izbrati. Če največjega berača ali 468 2| je gospodar poslal račune izčistit, kar ugleda tistega gospoda, 469 3| obrnejo vanj puške. General izdere meč in se hoče braniti, 470 2| proti Trstu pogleda, mu je izginil izpred oči; drugega ni videl 471 1| gledata Avguština in se izgledujeta nad njegovo molitvijo. Nista 472 2| hočete upanje na božjo milost izgubiti in obupati? Ne veste, da 473 2| rekoč: "Ali je to tista vaša izgubljena mošnja?" ~Gospod jo ugleda 474 3| kričati: "Tolovaji, tolovaji! Izgubljeni smo, blizu so že." Na to 475 1| trudila, vendar ni mogla izhajati; dolg je naredila, njivico 476 1| nekaj časa pustila, da se je izjokala, potem pa ji prijazno reče: " 477 1| se bom zadosti hvaležno izkazala? Bog vam vse to poplačaj, 478 3| Glejte, koliko dobrote vam izkazuje usmiljeni Bog." ~Ko sta 479 3| Dal ti bom, karkoli si boš izmislil, storil ti bom, karkoli 480 2| božji blagoslov in mene izmodril. Četudi jaz medtem umrjem, 481 2| da bi mu je ne bil Svetin izpihal. Po pravici mu je bilo pa 482 2| morajo sodniki še enega prej izprašati zavoljo storjene tatvine. 483 3| poslavljat in prosi, da bi mu izpustil vrtnarja Svetina. Gospodar 484 1| cesarja vaju pri tej priči izpustiti in vaju vsakega na svoj 485 1| obenem iz rusovske sužnosti, izpuščena sva bila domov. Glejte, 486 2| vrednosti, da ti ne morem izreči. Zraven je bilo pet zlatih 487 1| in pobožnosti mu je bilo izročeno to imenitno opravilo. Pri 488 2| Francozu v sobo in mu ga izroči s temi besedami: "Tukaj 489 3| pomišljevati, ampak oba sta se Bogu izročila in angelu varuhu priporočila, 490 2| Kristino v zakon dati ter mu izročiti vse premoženje, posebno 491 1| rada bi ga bila videla in izvedela, kdo da je. Ko cerkev ogledata 492 1| tega in nobene besede ne izvem in ne slišim o njem. Bojim 493 1| vodo in me srečno iz vode izvleče in pred smrtjo obvaruje. 494 3| generala in Svetina iz vode izvlekli. Velik in strm breg je bil 495 1| učenosti, katere hočeš; izvoli si stan, kateri te veseli, 496 3| barke. Po morju se vozijo in iščejo bark, katere po kupčijah 497 1| zakričal: "Kaj hočeš, kaj iščeš tukaj?" Pavle odgovori: " 498 3| bil pravi, brodniki napno jadra. Kakor ptica gre barka proti 499 1| sva v temnih podzemskih jamah od vseh pozabljena in zapuščena 500 2| vestjo živel. Drugim sem jamo kopal, sam sem vanjo padel,