| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Janez Cigler Sreca v nesreci IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Del
1502 1| kmalu spravili k sebi. Po praznično so jo oblekli in k mizi 1503 1| bo vsaj mrtev zraven mene prebival. ker te sreče nimam, da 1504 1| Z groznim veseljem so ga prebivalci tistega kraja sprejeli za 1505 1| dan škof ukazal v svoje prebivališče pripeljati in tudi tovariša 1506 1| njegova; pusti nas notri prebivati, da mu kaj postrežemo. Ravno 1507 2| obsodba je bila Svetinu prebrana vpričo veliko ljudi, med 1508 2| mladi Svetin v računih tako prebrisan, da nobeden njegovih služabnikov, 1509 Uvod| Svetin je bil priden in prebrisane glave. Poleti je ves dan 1510 1| njegova žena Neža vso noč prečula, molila in jokala. Videla 1511 3| drugim. General je jezdil predaleč od svoje straže in se preveč 1512 2| Kako bi se tudi kaj takega predrznil storiti? Na samem nisem 1513 1| sibirski poglavar in naju ukaže predse pripeljati. Ko prideva, 1514 2| francosko deželo. Z barke je pregledal vse lepo, veliko francosko 1515 2| bleščalo. ~Janez Svetin vse to pregleduje in misli: "O revež, kdorkoli 1516 2| je preživeti. Ravno zdaj pregledujem in premišljujem, kje bi 1517 2| nisem nikoli." Sodniki ga pregovarjajo, naj obstoji, naj pripozna, 1518 3| prislužil se je dal Svetin pregovoriti, da je ostal pri suknarju 1519 2| razžalil, vendar sem se velikih pregreh vselej skrbno varoval. In 1520 2| in nevoščljivost. Ta grda pregreha je storila v mojem srcu 1521 1| je škofa zelena in rdeča prehajala; drugega ni mogel reči ko 1522 2| Zdaj bomo najprej doma vse preiskali; če se najdejo, bomo tatu 1523 1| gresta baron in baronka ter preiščeta Pavletu skrinjo; hočeta 1524 1| koliko dobrega so od Boga prejeli, koliko čudno je Bog enega 1525 1| tudi mi, da bomo vredni prejeti svetega Duha; on nas bo 1526 2| kraja je Svetin večkrat prek morja gledal; vnele so se 1527 2| jetniki, da bi bil rotil, preklinjal in hudo privoščil svojim 1528 2| je tako hitro skušnjave premagal, materin nauk mu je bil 1529 1| srečno, potem ko sovražnika premagamo, spet nazaj pridem. Prosi 1530 1| Karel se zdaj ni mogel več premagati, ker je za gotovo vedel, 1531 2| nikdar najmanjše stvarce premaknil. Če je kaj našel, je vselej 1532 2| hodil, rad bi se kaj učil; premalo znam, pa še to bom pozabil." 1533 1| Komaj se je trikrat luna premenila, že so pridrli oblastniški 1534 2| Svetin je bister fant, le premlad je, njegove zvestobe še 1535 2| smrtnih vrat, me nobena reč ne premore, da bi greh storil. Bojim 1536 2| preskrbljen; jaz bom s svojim premoženjem že tako obrnil, da bo zate 1537 3| pobrali, ga v svojo barko prenesli ljudi povezali in jih na 1538 1| toliko mi dovolite, da tukaj prenočim. Pozno je že, ne vem, kam 1539 1| teta, stopite noter in tam prenočite; gotovo vas bodo sprejeli." ~ 1540 3| in tako oba vkup čez vodo prepeljejo. ~Španjoli so obhajali veliko 1541 Uvod| bilo med njima krega ali prepira. Ne po posvetnih navadah 1542 3| ni nič skrbelo, da bi ne preplaval. Tudi general je nekdaj 1543 3| ravno globoka, zdaj morava preplavati. Odšla sva srečno eni smrtni 1544 1| Nič ne, meni je gospod prepovedal takih potepuhov pod streho 1545 2| mater, ki so mi večkrat prepovedali v tovarišijo hoditi in so 1546 2| hudobnega šteti, prej da se prepričamo, ali je obdolženje res ali 1547 1| ponuja." "Ne bodi vendar tako preprost," pravi gospodar, "vzemi, 1548 2| srce govoril. Ubogal bom preprostega fanta, ne bom se utopil, 1549 2| reče gospodar Svetinu: "Prepustim te temu svojemu prijatelju, 1550 1| Kordula na svojo graščinico preselila, je vzela s sabo tudi svojo 1551 2| gospod hočejo in te do smrti preskrbe, te je sreča došla. Ne bom 1552 1| Oni so nama pomagali, naju preskrbeli, naju k sebi vzeli in zdaj 1553 1| nisi razodel? O prijatelj, presrčni moj prijatelj! Nikar ne 1554 1| hudega zadene, bova vse prestala; v Boga zaupajva, na Boga 1555 3| odpustil; če boste voljno prestali tukaj, vam ne bo treba trpeti 1556 3| bridkosti in trpljenja sem moral prestati; vse sem pretrpel, čast 1557 1| pristradal, in mi je večkrat prestlal. Ravno danes mi je pa povedal, 1558 2| zate Boga, da stanovitno prestojiš, kar ti je prisojenega." 1559 3| k časti za pokoro vaših prestopkov. Bog je dober in usmiljen, 1560 3| navada. Kako grozno pa se prestraši, ko pride drugi dan povelje, 1561 2| jih nisem vzel." Vsi so se prestrašili in užalostili ker so Svetina 1562 3| ki jih grdo zaničujejo in pretepajo. Tudi duhovne tolažbe nimajo 1563 2| k časti hočem svojo muko pretrpeti. Ti sam veš, da sem nedolžen 1564 2| mi Bog lahko pomaga, toda prevelika je moja nesreča, ne morem 1565 1| Ni se dala utolažiti. Od prevelike žalosti je zbolela in čez 1566 2| ga vsi radi imeli. Ni bil prevzeten zavoljo tega, ker je bil 1567 2| Nesreča in nadloga pa tudi prevzetnega in visokega človeka ponižnega 1568 2| to, kar mi je svetovala prevzetnost in nevoščljivost. Ta grda 1569 3| pri cestah skriti vedno prežali, da so Francozom blago pobrali 1570 3| Bog je dober oče, bo že preživil ženo in otroke; da bi le 1571 1| leti stara? Kako ju bom preživila, kako zredila? Oh, jaz uboga 1572 1| sebe spustil: "Ljubi Pavle, prežlahtno je tvoje srce, škoda bi 1573 2| steni podoba Jezusa, na križ pribitega, pred katero so prisegli, 1574 3| bredeta počasi do kraja. Ko pribredeta do kraja, je že pri kraju 1575 1| testamenta. Vpričo treh prič je še te besede rekel: " 1576 2| ječo voljno trpel in srčno pričakoval svoje obsodbe. ~ 1577 1| dobroto povrniti. Vi ste sedaj priče: karkoli bo poželel, mu 1578 2| ne da bi bil račune le pričel. Ko pride domov, ga gospodar 1579 3| leto domov pustil; kar so pričeli Francozi s Španjoli hudo 1580 1| da je res, je sam prišel pričevat; prosim zdaj, da bi me s 1581 2| oni, ki so slišali, lahko pričujejo, da ni bilo nič napačnega. 1582 1| tovariša dobrotnik so Le-ta pričujoči, visoke časti vredni gospod 1583 3| še z nami zgoditi, preden pridemo na suho." Drugi so ga tolažili 1584 1| dobro zrediti. Zato sta še pridneje delala in zvesteje molila. 1585 3| suknarju celih sedem let in si pridobil toliko premoženja, da si 1586 1| pridno prizadevati, da si pridobim potrebnih učenosti. Vas 1587 1| katerega je škof Pavle več dni pridržal, da sta se o nekdanjih časih 1588 2| ostro kaznovati." ~Teodor pridrži svoja prijatelja pri večerji, 1589 3| s kletvijo in tepenjem priganja k težkemu delu, ki ga morajo 1590 3| si zarja napoči, že pride priganjač, kateri jih z vpitjem, s 1591 3| vendar jih gonijo neusmiljeni priganjači, da morajo težko nositi 1592 2| Svetina velikokrat vabili in priganjali, ker so mu rekli: "Ves teden 1593 2| utopi. Strašno vreme se je prignalo po morju, grozen vihar je 1594 3| življenja, začne tudi on svoje prigodbe razlagati, kako se mu je 1595 1| in ga iz srca ljubil." ~Prigodilo se je, da se pripelje kočija 1596 2| matere starost vidiš, da prihaja. Las je prišel, da si izbereš 1597 1| njegovi dobrodelnosti. Velike prihodke je imel. Veliko blaga in 1598 1| vedno žalostna, dasiravno prihodnjega noben človek ne ve." ~France 1599 1| srcu me vedno nekaj skrbi; prihodnost premišljujem in zdi se mi, 1600 1| več ko polovico si vselej prihrani, v papir zavije pa nekam 1601 1| revno živel. Le toliko si je prihranil, kar je bilo prav za potrebo, 1602 1| nerada, ker svojega pravega priimka še nikomur ni povedala. 1603 1| je, ime pa mu je Karel, s priimkom Gap. Tudi on je mater zapustil 1604 1| pojedino in povabi vse svoje prijatelje, da bi se gostili in veselili. 1605 1| gre iskat s pismom gospoda prijateljevega strica. Kmalu ga spraša, 1606 1| povabila veliko prijateljev in prijateljic. Poleg tega je napravila 1607 1| stara zvesta služabnica in prijateljica gospe Kordule, novo, dobro 1608 1| Obe živita vkup kakor dve prijateljici, molita in ubogim veliko 1609 1| služabnico, ampak kakor prijateljico, vse mi zaupa, vse me vpraša, 1610 3| se je general pri svojih prijateljih poslovil. Prvi dan velikega 1611 2| Svetinu in v znamenje pravega prijateljstva se poljubita in potem gresta 1612 1| sta poslušala oba tovariša prijazne škofove besede, s katerimi 1613 2| je k videzu po hinavsko prijaznega kazal, skrivaj pa vedno 1614 1| duhovski stan, ali bi se prijel medicine in se učil zdravila 1615 3| priporočila, se za roke prijela in bredla. Dokler je bila 1616 3| zavoljo strahu, da ga ne bi prijeli in nazaj gnali k poprejšnjemu 1617 1| duhovskem stanu. Tega se hočem prijeti in si pridno prizadevati, 1618 1| bom skusil kmalu ljudi priklicati; prosil jih bom, da vam 1619 1| se po navadi drug drugemu priklonijo in pozdravijo, potem reče 1620 Uvod| hišo naredil in nekaj njiv prikupil. Gospodar suknarije ga je 1621 2| lahkobo, brez velikega truda. Priletni trgovec Teodor, kateri si 1622 1| blizu pota sedeti na klopi priletno ženico, čedno oblečeno, 1623 2| shranil. Mislil sem, zdaj je prilika lepa, da kaj svojemu sovražniku 1624 2| gospodarjem v hišo. Ko prej priljuden fant je z vsakim prijazno 1625 2| zadovoljna, da je imela tako priljudnega in pohlevnega služabnika. 1626 1| vseh povabljenih za besedo primem. Obljubil si mi dati, kar 1627 1| Pavlu, ga vsak za eno roko primeta in jo s solzami v očeh hvaležno 1628 1| in spoznavati, da ti kaj prinesem." Bolnik pa na postelji 1629 1| mati na naročaju s seboj prinesla. Solze se mu udero, milo 1630 1| ljubi moj Pavle, kaj te je prineslo tako daleč, kam greš ali 1631 1| služabnico, tudi vdovo, že s sabo pripeljala." ~Karel pravi nato k škofu 1632 3| sužni jetnik, je srečno priplavala v Ameriko in pristala pri 1633 2| materin nauk mu je bil dober pripomoček. Lepo mošnjico spravi v 1634 1| učenih mož je bilo cesarju priporočenih za to službo, pa le Pavel 1635 3| izročila in angelu varuhu priporočila, se za roke prijela in bredla. 1636 2| besedami: "Tukaj vam izročim in priporočim zvestega in poštenega služabnika. 1637 3| prišel?" Svetin ni imel časa pripovedavati, kar je njegov gospodar 1638 1| mati fantoma ravno o očetu pripovedovala, kako da je moral na vojsko 1639 1| res, kar družina o Pavletu pripoveduje. Res najdeta v skrinji pod 1640 2| pregovarjajo, naj obstoji, naj pripozna, kazen bo manjša; veliko 1641 2| očitno obljubim. Še je čas, pripoznaj, kdor jih ima dokler ne 1642 2| pozneje pa je vse obstal in pripoznal, da je on to pregreho storil, 1643 2| nikoli nisem storil, ne morem pripoznati. Dosti, da sem tukaj tako 1644 2| žlobudrati; morebiti ga kam pripravim, da mi bo hvalo vedel. Ko 1645 2| popadali po kotih in se pripravljali k smrti. Dejali so: "Zdaj 1646 1| Tvoje dobro srce in tvojo pripravljenost pomagati bližnjemu ti je 1647 1| posadi; tudi gospa Kordula prisede in jo do velike ceste spremi. 1648 2| prisegli, kadar je bilo prisegati treba. V to podobo milo 1649 2| pribitega, pred katero so prisegli, kadar je bilo prisegati 1650 1| vedno pravil, da sva bila prisiljena se z Rusom vojskovati." ~ 1651 3| še nekaj časa, da si kaj prislužiš, in kadar se bo prav namerilo, 1652 2| kako in koliko kazni bi mu prisodili. Na Francoskem je bila in 1653 2| in kakšna kazen bo Bodinu prisojena. Ko so bili vsi sodniki 1654 2| stanovitno prestojiš, kar ti je prisojenega." Ločila sta se in oba jokala. ~ 1655 2| imel, je bilo vse Svetinu prisojeno, ker je po nedolžnem tak 1656 3| priplavala v Ameriko in pristala pri velikem mestu, ki se 1657 1| gospodu, kako šolar, kateri je prisvetil, želi z njim govoriti. Pove 1658 2| najprej poklicana in je precej pritekla po navadi, kakor je vselej 1659 1| so ji debele solze iz oči pritekle. Pa hitro si jih obriše, 1660 2| kratkem tega hinavskega pritepenca od hiše ne spravite, boste 1661 2| ne zaupajte vsega temu pritepencu; to je hudoben človek, ni 1662 2| Zdelo se mi je, da ta pritepenec ne bo nič prida, nič mu 1663 Uvod| Svetin toliko prislužil in privaroval, da si je selišče kupil, 1664 3| višnjevim in rdečim trakom privezanega na levi strani prsi; in 1665 1| naslikana, katero je na vratu privezano nosil. Kolikokrat mi je 1666 3| denejo v čoln; zraven njega privežejo Svetina in tako oba vkup 1667 1| dobil, ki bi mi pomagali privleči kočijo do vasi, da se kolo 1668 1| srečno do bližnje pošte privlekli. Pavletovo zelišče je kočijažu 1669 2| takrat, če bo sama radovoljno privolila, da te rada vzame. Svojo 1670 1| obljubim, da vas za svet in za privoljenje prosim." "Srečni Pavle," 1671 1| ki je blizu gradu bila, s privoljenjem župnika tiste fare opravil 1672 2| bo hvalo vedel. Ko v Trst privozi, pride kmalu pek, kateri 1673 2| svojemu bližnjemu sreče ne privošči, ni vreden, da bi bil srečen. 1674 2| rotil, preklinjal in hudo privoščil svojim sovražnikom, ampak 1675 2| odprem njegovo skrinjo, privzdignem oblačila in na dno denem 1676 1| fantiča in si z združeno močjo prizadevala več prislužiti, da bi fantiča 1677 1| hočem prijeti in si pridno prizadevati, da si pridobim potrebnih 1678 2| solzami v očeh prosila, naj prizna pregreho in je ne taji. " 1679 2| pregrehe noče obstati in priznati, mu bo prej odsekana desna 1680 2| odsekali, če svojo pregreho priznaš. Stori to, da ne boš tolike 1681 1| baronki in gre. Ves vesel prižvižga domov. Ko pride v hišo, 1682 2| doma pridno pomagal pri prodajanju. Naučil se je francosko, 1683 3| daljnem kraju z dobičkom prodajat. Svetina so pahnili med 1684 2| v smehu vpraša mokarja: "Prodate tudi fanta, ki je na vozu? 1685 1| trije pred njim jokajo; in prosili so, da bi potrpel in jim 1686 1| nas bo preskrbel. Njega prosimo, vanj zaupajmo in pridno 1687 3| pijo na vašo srečno smrt. Prosite jih, naj tudi vam malo dajo. 1688 3| vrvi in vrvce. Ko je bil prost, zleze hitro v okno in Svetin 1689 3| Komaj je imel general proste roke, je vzel Svetinov nožiček, 1690 2| hočem, ne daj nevoščljivosti prostora v svojem srcu. To je kača, 1691 3| Besansona; tam so jim dali prostost, da so šli delat, kar bi 1692 1| prosim; ne zavrzi tedaj moje prošnje! Prosim te samo to, da hišnika 1693 2| blago. Zvečer je bilo vse prpravljeno, drugi dan zgodaj je mislil 1694 2| od mize in gredo tiho po prstih v Ludvikovo sobico. Še je 1695 1| bil baron Gap, ki je bil v prvem boju umorjen, in vaš sin 1696 Uvod| dvojčka. Pri svetem krstu so prvemu dali ime Janez, drugemu 1697 2| v gobcu prinesel. Janez psa hitro spodi in koder spusti, 1698 3| niso, ampak so mrtve vrgli psom, da so jih raztrgali. Rešiti 1699 3| zvečer malo črnega kruha, pustega in grenkega. Brez vse tolažbe, 1700 2| gospod, ki je rekel, naj ga pustijo: "Tiho bodita, gotovo se 1701 2| rekoč: "Janez, nerad te pustim od hiše, zato ker si zvest 1702 3| služabnikom vred in obrnejo vanj puške. General izdere meč in se 1703 2| trese in trepeta, ker ga rabeljni pripravljajo, da mu bodo 1704 2| fantje niso mogli narediti računa, on pa ga je urno storil, 1705 2| mu je bilo najbolj všeč računanje. Grozno ga je veselilo, 1706 1| nemško brati, pisati in računati. Vsak večer so vsi trije 1707 2| mi je, kakor veš, zavoljo računov tako zelo potreben; pazil 1708 2| malo počaka." Ljudje, vsi radovedni, čakajo, da bi videli tistega, 1709 1| Pavel ne ve, kaj to pomeni. Radovedno komaj čaka, da tovariša 1710 2| veliko ljudi skupaj prišlo iz radovednosti, kako se bo sodba iztekla 1711 1| rekoč: "Ti si že dosti rajnkemu baronu požrl, zdaj se poberi, 1712 3| počasi šla in vsak en kol na rami nesla, jima nihče ni nič 1713 3| je branil in tudi enega ranil, je k smrti obsojen, da 1714 3| tudi več vojakov, nekaj ranjenih, nekaj zdravih, nekaj bolehnih; 1715 1| nosil, ga položi kočijažu na rano, z ruto zaveže in reče: " 1716 2| da jim naroči, kako naj ravnajo, medtem ko njega ne bo doma; 1717 2| in poštenega služabnika. Ravnajte lepo z njim, vem, da vam 1718 1| delaš? Vse vem zdaj, kako ravnaš; vselej v šolo grede polne 1719 3| podplatih, da imajo vse razbeljene noge, in vendar jih gonijo 1720 2| na kako skalo, se gotovo razbila in naš konec je blizu." 1721 3| pobero, blago in ljudi. Blago razdele med seboj, ljudi prodajo 1722 1| malo pomudi, da revežem razdeli. Dobro uro od tukaj je graščinica, 1723 1| in desno zadnje kolo se razdrobi; kočijaž je bil po nogah 1724 1| vsi nad njegovim vedenjem razgledovali. Od prvega do zadnjega so 1725 1| besede so se vsi povabljeni razjasnili in oveselili, ker so bili 1726 2| razpotegovati, spet se je razjasnilo; barka se je spet sama poravnala 1727 3| ujeti in po Francoskem razkropljeni cesarski podložniki so bili 1728 3| začne tudi on svoje prigodbe razlagati, kako se mu je po daljnih 1729 1| in mu je vse ob kratkem razložil, kako se jima je godilo: " 1730 1| da si. Zakaj se mi nisi razodel? O prijatelj, presrčni moj 1731 1| poznal, pa se mu ni hotel razodeti. Vso pot je molčal, le toliko 1732 1| tem vozniku se je kmalu razoznanilo po mestu in okoli, da je 1733 2| pojemati; megle so se jele razpotegovati, spet se je razjasnilo; 1734 Uvod| tkali in ga daleč po svetu razprodajali, je pred nekaj leti živel 1735 2| more več videti. Da tega razprtja v vaši hiši ne bom jaz kriv, 1736 1| svetega Duha; on nas bo razsvetil, on bo naša srca oveselil." 1737 1| rekoč: "O dobrotljivi Bog, razsvetli mi um in pamet, da izvolim 1738 3| mrtve vrgli psom, da so jih raztrgali. Rešiti se iz take hude 1739 1| prišla dva tujca, vsa revna, raztrgana in lačna. Prosila sta me, 1740 3| francosko, kar je Svetin dobro razumel. Prideta bliže Svetina in 1741 1| vsi učitelji nad njegovo razumnostjo zavzeli. Najprvi je bil 1742 1| svojemu bolnemu tovarišu in ga razveseli! Glej, vse to mu boš nesel." 1743 2| in se malo razjasnil in razveselil." Svetin vendar nikoli ni 1744 3| zamišljen in ga vsa gostarija ni razveselila, ker je bil s svojimi mislimi 1745 1| vendar so me nocojšnje sanje razveselile. Sanjalo se mi je, da so 1746 1| Dobro vem, da jo boste zelo razveselili." ~Po kosilu ukaže škof 1747 2| je rekel: "Ni mi potreba, razveselim se najbolj, kadar sam doma 1748 1| vredna je, da jo gremo razveselit. Pa, oštir, povejte mi," 1749 3| varovali. Svetina pa so precej razvezali; bilo mu je tudi dovoljeno 1750 3| rad bi bil videl, kako se razširjajo ob vodi in kam so postavili 1751 2| svojem življenju večkrat Boga razžalil, vendar sem se velikih pregreh 1752 1| Karel je bil ves zmeden in rdeč, kar besede ni mogel spregovoriti. 1753 2| skoraj vse premoženje v rdeči mošnjici. Ko pridem do kupčije, 1754 1| spreleti pri tej besedi rdečina in pomolči, misli, ali bi 1755 2| dajal. Med vsemi drugimi rečmi, ki se jih je Janezek v 1756 2| je z veseljem in hitro v red spravil in razjasnil najbolj 1757 3| postavil za konjika častnega reda. Še bolj pa ga je veselilo, 1758 1| Oba fantiča sta se lepo redila, zdrava sta bila. Kakor 1759 1| prinesti vina, kruha, masla in redkve in je rekla: "Velika čast 1760 1| in najde hišnika, dobro rejenega, ki je že od daleč zakričal: " 1761 1| veliko huje meni godilo. Pri reki Berezini, kjer je več sto 1762 1| in nikoli ne pozabita te resnice: Kdor si prizadeva, kolikor 1763 2| lagal in rekel, da sem v resnici to pregreho storil, zavoljo 1764 1| tečejo solze. Tako je prava resnična prijaznost dve srci sklenila, 1765 1| da na tem svetu ni prave resnične sreče; to je dobro spoznala 1766 2| nikoli nikjer ni pravega, resničnega veselja." ~Kolikor je bilo 1767 1| Glejte, ta je moj pravi, resnični prijatelj, moj dobrotnik, 1768 2| žep in gre počasi domov z resničnimi željami, da bi najdeno nazaj 1769 1| zdaj je bil Avguštin tako reven, da je živel v Gradcu le 1770 1| še iz bolj daljne dežele. Reveža sta, zato sem ju jaz k sebi 1771 1| drugo veliko kosilo za vse reveže tistega kraja in jim ukazala 1772 1| pomeni, da danes toliko revežev okoli pohaja in po nekaki 1773 1| postrežem. Tudi on v veliki revi ni mene zapustil." ~V srce 1774 1| sta prišla dva tujca, vsa revna, raztrgana in lačna. Prosila 1775 1| ustom sem pritrgal, da sem revnemu bolniku, tovarišu, nesel. 1776 1| pri oknu, kar vidi veliko revnih, bolnih in slabošnih, kateri 1777 3| reči. Neusmiljeno delajo z revnimi sužnji, tako da vsak želi 1778 1| boš nedolžen, boš v svoji revščini zelo bogat. Bodi priden 1779 1| uslišal, da sva dočakala rešenje. Vidiš, prav je, da si me 1780 3| barko, da bi ga odpeljala in rešila iz tolikih nadlog. Nekega 1781 3| mene sem pripeljal, da tebe rešim. Le potrpi še dva meseca, 1782 3| psom, da so jih raztrgali. Rešiti se iz take hude sužnosti 1783 3| skrbi in ga dobrotljivo rešuje iz nesreče. ~Medtem je general 1784 2| bi že bile velike morske ribe moje truplo trgale in z 1785 2| ukazal nove vrvi in nove rjuhe nategniti, potem je poklical 1786 2| in od strašnih bolečin je rjul kakor divja zver, ko so 1787 3| bil vesel in se rojak z rojakom rad pogovarjal. Pelje ga 1788 1| takimi mislimi zapusti Pavle rojstno deželo. O malem šmarnu je 1789 1| sin?" Škof Pavel zaviha rokave in pokaže materi desno roko, 1790 2| vzame in ga uči pekovskega rokodela. ~Kmalu se je Janezek v 1791 2| drugi jetniki, da bi bil rotil, preklinjal in hudo privoščil 1792 2| Brodniki so kleli in se rotili, ker vihar ni hotel ponehati. 1793 3| bliže Svetina in ogledujeta rože, ki so bile lepo oskrbovane. 1794 3| Devetnajsti dan meseca rožencveta se pripeljeta do francoske 1795 2| seboj pa so vsi krvavi, ne rumeni in vpijejo, da mi bodo vekomaj 1796 1| bi on ne bil neusmiljenih Rusov zame sprosil. Ker je bil 1797 1| Francoz mu odgovori: "Iz rusovskega cesarstva prihajava, iz 1798 1| branili, in je potem na Rusovskem zmrznil?" ~Gospa Kordula 1799 1| položi kočijažu na rano, z ruto zaveže in reče: "Prijatelj, 1800 3| molil. ~Pri velikem mestu Salamanki na Španskem sta se ustavili 1801 2| takega predrznil storiti? Na samem nisem še nikoli nobene besede 1802 3| priložnost, da je z ženinom samim govoril. Takole ga je vprašal: " 1803 2| bukvice in šel iz mesta v samoten kraj. Vroče je ravno bilo; 1804 1| nista vedela kam dejati. Na samoti je bilo, blizu nobene hiše 1805 2| trese, ne ve, ali se mu sanja ali je resnica. Drugega 1806 1| nocojšnje sanje razveselile. Sanjalo se mi je, da so me moja 1807 1| kočiji s Pavletom. Kar k mizi sedejo, katera je bila polna najboljših 1808 1| ravno mimo peljala, sta sedela baron in baronka I., ki 1809 3| Svetin je doživel blizu sedemdeset let, potem je sladko v Gospodu 1810 3| zvestega služabnika Svetina. Sedeta vsak na svojega konja in 1811 1| vidijo na vrtu blizu pota sedeti na klopi priletno ženico, 1812 1| molitev je prišla pred božji sedež. Mislila sva, da sva v temnih 1813 1| katerega najde na zložnem sedežu, in gospo zraven njega. " 1814 3| sem pod vodo na vse kraje segal in iskal pomoči, kakor vsakteri 1815 1| so morebiti njegove kosti segnile na rusovski zemlji! Glej, 1816 Uvod| in privaroval, da si je selišče kupil, hišo naredil in nekaj 1817 3| mesto in jih postaviti na semenj. Vse so prodali, tudi Svetin 1818 2| kodrast pes tudi pod drevo v senco in se zraven Janeza uleže. 1819 1| storilo, da je že na kočijo sesti smel. Ko je bilo vse narejeno, 1820 2| pridem do kupčije, o strah, sežem v žep, ni je bilo nikjer 1821 2| kam je od miznice ključek shranil. Mislil sem, zdaj je prilika 1822 2| večeru domov in hitro da shraniti zlati cekin svojemu gospodarju. " 1823 1| cesarstva prihajava, iz dežele Sibirije, kjer sva bila ujeta,in 1824 1| ujeta in v daljno deželo Sibirijo odpeljana. Veliko dobrega 1825 1| krt, kar pride nekega dne sibirski poglavar in naju ukaže predse 1826 2| vremenu spet lepo sonce sije? Če se vam zdaj hudo godi, 1827 1| bolje ni moglo biti. Huda sila ga je klicala na vojsko. 1828 1| popotovati brez potrebe ali brez sile." Vsi trije pokleknejo in 1829 3| nekaj časa, zakaj v hudi sili človek zelo veliko stori, 1830 2| nič, ko bi me ne vem kako silili." ~Zdaj se gospod šele prav 1831 2| tudi nimajo pravice otrok siliti, le samo dober svet jim 1832 1| zmeraj zdihovala za svojim sinom; zdaj pa je srečno prišel, 1833 1| spravljeno meso, kruh in sir nesel. Pavle pride kmalu 1834 1| mesa, malo kruha in pa malo sira. "Kaj bova pa zdaj storila 1835 2| Če največjega berača ali siromaka vzame za moža, sem zadovoljen, 1836 1| Bog, usmili se me, uboge sirote!" ~Vsem se je smilila ta 1837 2| ponujati! Zato obmolkne in sklene skrivaj svojega gospodarja 1838 3| bili Španjoli, kateri so sklenili, da se bodo tukaj Francozom 1839 2| Pri vsakem spraševanju in sklepanju Svetin ni drugega odgovoril 1840 1| kakšna hiša, da bi se ljudje sklicali in prišli pomagat?" Nevedni 1841 2| premišljujem, kje bi v morje skočil in se utopil. Konec je mojega 1842 1| posvečen. Ko je Pavle vse šole skončal, je bil postavljen precej 1843 1| učit! Pojdi na Dunaj, da skončaš vse šole! Loti se učenosti, 1844 3| pomaga, da se srečno zmaši skoz okno, ki je bilo precej 1845 2| slišal; bile so mu kakor meč skozi srce, vendar si ni upal 1846 1| ste z menoj trpeli in zame skrbeli. Hvalite Boga, ki je uslišal 1847 3| dobro plavati; samega ni nič skrbelo, da bi ne preplaval. Tudi 1848 2| dedičem naročil, naj zate skrbijo, kolikor bi ti potreboval." ~ 1849 3| niso imeli in še veliko skrbneje so ga varovali. Svetina 1850 2| pred ljudmi svoje krivice skriješ, ali jih moreš pred Bogom 1851 1| odneseš. Več ne moreš zdaj skrivati in tajiti; povej, zakaj 1852 2| sta tudi bila zraven. V skrivnem ali samotnem kraju pa nisem 1853 2| srcu pa je tlelo zmeraj skrivno sovraštvo naprej. ~ 1854 1| veselje oznanit. Vsi so skup pri baronu ostali in se 1855 3| roke, ki je prišel ljudi skupljevat in jih potem v drugem, daljnem 1856 2| grozne želje iti po svetu kaj skusit." Gospodar pa reče Francozu: " 1857 3| tiho na okno popraskal, skusite mi ga odpreti, potem . . . " 1858 1| spremenil! Tvoje dobrote, o Bog, skušam danes posebno, torej je 1859 2| Gospodar Teodor pa, star, skušen mož, je kmalu videl, da 1860 2| grozno rad. Vendar se je skušeni mož že večkrat nad kakim 1861 2| ve, da je vse to bila le skušnja njegove zvestobe, kakor 1862 1| Avguština, še od bolezni slabega, spreleti pri tej besedi 1863 1| veliko revnih, bolnih in slabošnih, kateri so okoli hiše hodili 1864 1| noter stopi, vidi na goli slami ležati bolnega, revnega 1865 2| nič ne najdemo, ga bomo sledili drugod, ne bo daleč." ~Preden 1866 1| od daleč zvesto za njim slediti, kam bo spravljeno meso, 1867 2| hinavec je, da vas s tem slepi. V veliko škodo vas utegne 1868 2| okoli barke; drugega se ni slišalo kakor grozno bučanje vetrov 1869 3| reče: "Tiho bodi, da ne slišijo Španjoli, jaz sem vaš general; 1870 1| ker so bili pri hišnikovem slovljenju žalostni. "O plemeniti, 1871 3| Španjoli, obstopijo generala s služabnikom vred in obrnejo vanj puške. 1872 1| da se ti danes tako na smeh držiš, ko te še nisem videl 1873 2| mislil." Gospodje so se pa smehljali. ~Medtem pride fant, ugleda 1874 2| obenem vso moko kupi. Potem v smehu vpraša mokarja: "Prodate 1875 1| to videli pa zraven se še smejali. Baron I. stopi k njim in 1876 2| Prosila in prosila je, da bi smela le eno samo besedo z njim 1877 2| kakor sta bila, vendar se ne smeta sovražiti. Jaz vaju hočem 1878 2| od daleč; blizu njega ne smete iti in vsi moramo slišati, 1879 1| uboge sirote!" ~Vsem se je smilila ta pravična družinica. Neža 1880 3| zraven pa reče: "Zelo se mi smilite, gospod general, ker boste 1881 3| sužnjev, da se mu morajo smiliti, kdorkoli jih vidi. Zavoljo 1882 1| Danes sem ti še prinesel, smiliš se mi; ne vem, ali ti bom 1883 2| obsodbo slišal, ga je obšla smrtna bridkost. Skoraj je omedlel; 1884 3| njega na straži. General sname prstan in ga da Svetinu 1885 1| vas, da se kdaj v nebesih snidemo." ~Tako je šel Francoz iskat 1886 1| hitro minil. Ravno binkoštno soboto zvečer se pripeljejo do 1887 2| Bodina peljali k očitni sodbi, kjer je svojo pregreho 1888 2| vas, vzemite me kmalu pred sodbo, vse bom po pravici povedal. 1889 2| v tej reči, v kateri me sodijo. Daj mi milost, da ne omagam, 1890 2| sodnik, nas bo nekoč drugače sodil. Le to iz srca želim, da 1891 2| zadnjikrat zbrali in očitno sodili Ludvika Bodina. Ljudje so 1892 2| sodniki zbrani, pripeljejo v sodnico Bodina, obloženega s težkimi 1893 2| kakor je storil. Obrne se k sodnikom in reče: "Gospodje, sodite 1894 2| zadnjikrat zavoljo njega v očitni sodniščnici zbrali, da bi o njem sklepali. 1895 1| Pavletova sreča. Lakomno sorodstvo je vse pobralo in Pavleta 1896 1| gospodar in pa dva druga soseda, da so s koli in vrvmi kočijo 1897 2| čislali in upoštevali; tudi sosedje in vsi, kateri so ga poznali, 1898 2| Vendar moraš vedeti, da sovraštva v svoji hiši nikoli ne trpim. 1899 2| pripravljen od hiše iti kakor v sovraštvu živeti. Kjer je sovraštvo, 1900 3| deželo, katero so grozno sovražili. ~Svetin je bil vendarle 1901 2| bila, vendar se ne smeta sovražiti. Jaz vaju hočem spet sprijazniti." ~ 1902 2| je ponižen ter nima tako sovražnega srca. Vendar se tudi z njim 1903 1| si lahko misliš. Potem so sovražniki v naše kraje pridrli, so 1904 2| in hudo privoščil svojim sovražnikom, ampak pridno je molil in 1905 3| si me rešil iz rok mojih sovražnikov. Tebe, o Bog, bom vselej 1906 3| vas tudi še lahko reši iz sovražnikovih rok; in k temu pomagati 1907 2| prilika lepa, da kaj svojemu sovražniku nagodim. O polnoči, ko je 1908 2| strahu zredila in jo pred spačenim svetom varovala, je bila 1909 1| bi se utegnilo tvoje srce spačiti. Bodi dober tudi za naprej 1910 3| vojakov ni nič slišal, vsi so spali. ~General je hotel zdaj 1911 2| polnoči, ko je vse trdo spalo, sem tiho vstal in bos šel 1912 1| pastirji vred je Pavle po spašnjah živinico gonil in večkrat 1913 3| šla v grlo. Svetin, ves spehan in truden, je vendar generala 1914 3| poslati. Vse te reči so speljali k morju, jih znosili v barko 1915 2| sobico, ker je menila, da spi, da bi ga na naglem ne zbudila. 1916 3| Nato zasuče konja in ga spodbode, da bi Španjole podrl in 1917 2| prinesel. Janez psa hitro spodi in koder spusti, kar je 1918 2| precej od hiše spravil in spodil. Do zdaj pa v najmanjši 1919 1| pobralo in Pavleta so iz hiše spodili, rekoč: "Ti si že dosti 1920 2| ker se boji, da bi ga ne spodlezel. Nepotreben je pa ta njegov 1921 1| odgnal. Gospod hitro gre v spodnjo hišo, kjer je šolar čakal. 1922 2| videla nedolžnost, tele spodobne besede: "Ljubi moj pater, 1923 1| Pavletovih besedah se vsi spogledajo in hite moliti molitev pred 1924 2| spoznal svojo krivico in se spokoril, preden umrje." ~Tudi Teodorova 1925 1| poprejšnjih časih in se spominjala, kako se jima je godilo. ~ 1926 1| zvesteje molila. Ob nekem lepem spomladanskem dnevu, ravno nedelja je 1927 1| moral oče zapustiti. Vendar, spomnim se, zapomnita si: vajin 1928 1| in po jedi moliti in se spomniti dobrotnika, kateri nam darove 1929 1| dobrote, obljubi zvesto sporočiti, kako bo doma sprejet, in 1930 1| naprej. Ves slab in zdelan, spotan in lačen sem omedlel, tako 1931 1| Janeza je bližnji sosed spotoma v Trst s sabo vzel, kamor 1932 1| zaprlo; bojim se, da bi brez spovedi ne umrl. Njegov tovariš 1933 3| španjolske straže. ~Ko zvečer spovednik odide od generala in mu 1934 2| umorjen." ~Svetin odgovori spovedniku z jasnim obrazom, na katerem 1935 2| sodnika Jezusa Kristusa; spoznaj svojo pregreho, ne taji 1936 2| Očitno je zdaj za nedolžnega spoznan, očitno izpuščen. Vzemite 1937 2| Spoznam, naložite mi jo, kakor spoznate, da je prav; rad jo bom 1938 2| sta rekla: "Svetin, oba spoznava zdaj tvojo nedolžnost; ne 1939 1| da so me jeli paziti in spoznavati, da ti kaj prinesem." Bolnik 1940 2| potrdim." Sodnik pravi: "Ali spoznaš in veruješ, da si kazni 1941 1| lepo zanjo skrbel in jo spoštoval. ~ 1942 1| da boš našel svojo mater, spoštuj in ubogaj jo, Bog te je 1943 2| opravilih. Vsi so bili te sprave veseli in so v miru naprej 1944 1| dišečimi mazili so jo kmalu spravili k sebi. Po praznično so 1945 2| skrivaj v srcu tlelo in me spravilo v tako strašno pregreho. 1946 2| ukradel, katerega je včeraj spravit dal; tega bi ne bil nikoli 1947 2| svoji hiši nikoli ne trpim. Spravita in sprijaznita se s Svetinom! 1948 2| Prosim te, da Svetina od hiše spraviš." ~"Ljuba moja žena! Vesel 1949 1| prijateljevega strica. Kmalu ga spraša, ponižno gre do njega. Preden 1950 1| kakor Kordula, smem vas sprašati, kako se še vam pravi?" 1951 2| iti poslušat. Pri vsakem spraševanju in sklepanju Svetin ni drugega 1952 2| sedaj," zakaj dokler ga sprašujejo, hudodelnik sedi, "in poslušaj 1953 2| nobene besede z gospodično spregovoril. Kar sem pa očitno govoril, 1954 2| nisem z njim niti besedice spregovorila. On pa meni zdaj to očita. 1955 1| katera se ravno po cesti sprehaja. Pavle se od daleč odkrije 1956 1| dan se baron in baronka sprehajata in se pogovarjata o nesreči 1957 3| vinjeni in se jeli sem ter tja sprehajati, je dobil Svetin priložnost, 1958 1| Avguštinova žena, prijazno sprejela in mu ko svojemu bratu stregla. 1959 1| sporočiti, kako bo doma sprejet, in gre. Karel ga spremi. 1960 1| še od bolezni slabega, spreleti pri tej besedi rdečina in 1961 1| mojo žalost v tako veselje spremenil! Tvoje dobrote, o Bog, skušam 1962 1| nadloge zadele. Lasna sreča je spremenljiva; nič ji ni prav upati in 1963 2| gospodarja. Veliko ljudi ga je spremilo. Bodina pa so čez tri dni 1964 3| general, ga je moral Svetin spremiti in biti vedno zraven njega. 1965 3| varoval, angel varuh naju bo spremljal. Če bi tekla, naju utegne 1966 1| srečno je bila njih žalost spreobrnjena v večno veselje, katero 1967 1| Drugega nimam kakor šolska spričevanja, kako sem se učil in vedel. 1968 2| nikoli ne trpim. Spravita in sprijaznita se s Svetinom! Glej, poznam 1969 2| sovražiti. Jaz vaju hočem spet sprijazniti." ~Teodor pokliče Ludvika 1970 3| brambovci na Laško prišli, so se sprijeli s Francozom; veliko je bilo 1971 1| imava, kar pri dobrih ljudeh sprosiva. Denarci, ki so nama jih 1972 3| spet v svojo domačo deželo spuščen, kakor je pri vojskah navada. 1973 3| cesarski podložniki so bili spuščeni na dom; Svetina je pa gospodar 1974 3| katerega sem jaz imel v srajci zašitega, da ga Španjoli 1975 1| oče ima na vsaki roki pod srajco nekako znamenje, tako z 1976 1| resnična prijaznost dve srci sklenila, da sta bili v 1977 2| to kmalu čutili, v njih srcih se je obudilo upanje. Spravijo 1978 2| se zgodi nad menoj." Taka srčna molitev in nedolžno srce 1979 1| spregovoriti. Potem se vendar srčnega stori, se ponižno prikloni 1980 3| Svetina za toliko skrbi in srčnost obdaruje. ~Kmalu je prišlo 1981 3| da boš čutil težo moje srditosti." S tem je šel s svojim 1982 3| tri trume Španjolov sta srečala, ki so sem ter tja hodili 1983 2| Zraven Svetina, kateri se je srečnega mislil, se je kmalu skrivaj 1984 3| bo po smrti dal boljše, srečnejše življenje." ~ 1985 3| se ustopi zraven na skalo sredi vode. Na tej skali sta stala 1986 3| višnjev; šest vojakov je stalo zraven njega na straži. 1987 2| do konca v tvoji ljubezni stanoviten ostanem. O Jezus, kmalu 1988 2| prideta dva gospoda obiskat starega prijatelja Teodora ker sta 1989 2| pa zelo všeč gospodarju, staremu Teodoru in njegovi gospe 1990 Uvod| zapeljivimi tovarišijami, da bi v starih letih čisto veselje nad 1991 1| poznam. Glej, dobra dela staršev Bog še otrokom povračuje. 1992 1| ustavila." ~Zdaj Pavle hitro steče domov ljudi klicat. Preden 1993 1| le tukaj počakajte, jaz stečem hitro domov, bom skusil 1994 2| ko umrješ." In potem je stekla hitro domov. ~Ob eni čez 1995 2| in morje; popolnoma se je stemnilo. Drugega se ni videlo ko 1996 2| V sodni hiši je bila na steni podoba Jezusa, na križ pribitega, 1997 1| včeraj tako zgrda od hiše stepel? Ako ga ravno nisi poznal, 1998 1| gradiča gospe Kordule, kateri stoji na gričku. Tam stopijo iz 1999 3| pod vodo; glej, na skali stojim, voda mi je do vrata." Svetin 2000 3| sobico, usedeta se na mehke stole in ženin pravi: "No, oče, 2001 2| ležati na dolgem blazinastem stolu, kateremu pravijo kanape,