| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Janez Cigler Sreca v nesreci IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Del
2002 1| kateri stoji na gričku. Tam stopijo iz kočije in gredo peš proti 2003 1| dosegli!" ~Avguštinu so stopile solze v oči drugega ni več 2004 1| da bi malo v mojo hišo stopili in pogledali bolnika, kateremu 2005 1| kateri so komaj trideset stopinj od naju." Dobri tovariš 2006 1| gospa se nista ganila, ne stopinjice nista storila brez Pavleta. 2007 1| kajže; tam je moja teta, stopite noter in tam prenočite; 2008 1| mi pomagal v večje šole stopiti in se še kaj dobrega naučiti. 2009 1| daleč od šole in gre po stopnicah pod streho v sobico, kjer 2010 1| reci, in vse boš imel. Prav storiš, če revežem pomagaš; to 2011 2| enega prej izprašati zavoljo storjene tatvine. Zdaj je začelo 2012 2| veliko manj pa skusil takega straha; nikoli še ni bil v taki 2013 2| Bog le na onem svetu ne strahoval! Naj se vsakteri nad menoj 2014 2| da gospodovati hudobnim strastem. Jaz sem Boga zapustil in 2015 2| padel, prav se mi godi. Strašen zgled bom sedaj moral biti 2016 2| je kmalu skrivaj zredila strašna kača, katera mu je vso srečo 2017 2| Helene in ji napove in nalaže strašne reči o Svetinu. Slednjič 2018 2| strahu od bridkosti in od strašnih bolečin je rjul kakor divja 2019 1| sprejela in mu ko svojemu bratu stregla. Pri večerji sta se Avguštin 2020 3| da me le Španjoli ne bodo streljali. Bog ti bo povrnil, kar 2021 3| da bi se mu ne bilo treba streljati in ljudi pobijati. Svetin, 2022 1| Njegov tovariš mu lepo streže pa z nami ne more nič govoriti; 2023 3| za svojega služabnika ali strežeta Svetina; zelo všeč mu je 2024 1| je strohnelo, obutalo je strgano, jesti le toliko imava, 2025 1| koliko dobrega si mojemu stričniku storil in mu v bolezni pomagal. 2026 1| Pojdi naravnost k mojemu stricu, podaj mu pismo in sprejel 2027 3| vode izvlekli. Velik in strm breg je bil tam. ~Nikdar 2028 1| hodiva, vse oblačilo je strohnelo, obutalo je strgano, jesti 2029 3| zamišljen in se ni za nobeno stvar brigal, kakor natihoma je 2030 2| Svetin ni nikdar najmanjše stvarce premaknil. Če je kaj našel, 2031 1| podobna, le samo preveč je suha; moja mati je bila debela." 2032 Uvod| naučil. Zraven navadnega suknarskega dela je moral Svetin tudi 2033 Uvod| suknariji delal in se vseh suknarskih del naučil. Zraven navadnega 2034 3| kupil, ne boš čutil, da si suženj, če boš priden in zvest. 2035 3| krivice. Ne bom te imel kakor sužnega, ampak kakor domačega. Če 2036 3| v kateri je bil Svetin sužni jetnik, je srečno priplavala 2037 3| dovolite mi, da z vašim sužnim vrtnarjem še malo govorim." 2038 1| lepega bral, jih večkrat svaril in opominjal, pa ga hudobni, 2039 3| po gosposko gostili. ~Med svati je bil tudi ženinov prijatelj, 2040 3| svojih ljudeh kakor pa pri svatih. ~General je pripovedoval 2041 3| General je pripovedoval svatom vse zgodbe svojega življenja, 2042 3| Pozneje vstane eden izmed svatov, prime kupico v roko in 2043 Uvod| zdrava fantiča dvojčka. Pri svetem krstu so prvemu dali ime 2044 1| bo do grada spremil in mu svetil, ker pot še ni udelana." ~ 2045 3| General pihne in ugasne svetilko; tega nobeden vojakov ni 2046 1| oblastniški služabniki v Svetinkino hišo. Oznanili so, da v 2047 2| gospodar Teodor domov, je bila Svetinova prva skrb, da je tisto mošnjo 2048 3| Ko pride general M. s Svetinovim gospodarjem v hišo, mu reče: " 2049 1| postreči da mi še ponoči svetiš, in nisem vedel, kdo da 2050 1| oblastnikom; zato je bil od svetlega cesarja izvoljen za dvornega 2051 2| obledeli, začeli moliti in vse svetnike na pomoč klicati. Vsak je 2052 1| graščinico in sta tam pobožno in sveto živeli ter revežem daleč 2053 2| zredila in jo pred spačenim svetom varovala, je bila na te 2054 Uvod| ohrani, v pobožnosti in svetosti zrediti in varovati pred 2055 1| VII~PAVLE DVORNI SVETOVALEC, POTEM ŠKOF~Znana je bila 2056 1| Ali pa mi zna kam drugam svetovati. ~Pavle pride do graščine 2057 2| Trst zavoljo nove kupčije s svilenim blagom. Gospodar barke je 2058 2| Trstu." Gospod vse to s svinčnikom zapiše in Janezu en cekin 2059 1| njimi. Drugi pastirji so svinko pasli; to je navadna pastirska 2060 2| kaznovati." ~Teodor pridrži svoja prijatelja pri večerji, 2061 1| majhno, lepo tablico, na tablici je naslikana gosposka ženska." ~ 2062 1| Baron reče: "Govori!" ~"Ne tajim," začne Pavle govoriti, " 2063 1| ne moreš zdaj skrivati in tajiti; povej, zakaj to delaš?" 2064 3| vidi, da je prišel ravno takemu možu v roke, ki je prišel 2065 2| ne dam. Glejte ga, ravno tale je!" in pokaže Svetina. ~ 2066 3| starim Teodorom, Janezovim tastom, sta bila vedno prijatelja 2067 2| plačal, poskrbite, da se tat najde; nocoj ponoči mi je 2068 2| storil? Ne veš, da goljufi, tatje in krivičniki nikoli ne 2069 2| preiskali; če se najdejo, bomo tatu kmalu imeli; če nič ne najdemo, 2070 1| da bo bolj gotovo, grem s teboj, da te izročim." ~Pavle 2071 1| ker vidim, da mu zelo kri teče; uteči bi mu utegnila, preden 2072 1| ločita, se objameta in obema tečejo solze. Tako je prava resnična 2073 2| mošnjice; urno se vrnem, tečem nazaj iskat, iščem in iščem, 2074 1| vesela je bila kuharica. ~Tri tedne je ostal Pavle v graščini. 2075 Uvod| rada dovolila in v štirih tednih so naredili ženitnino. K 2076 3| generala brž po besedi spoznal, tekel klicat tovarišev, ki so 2077 1| dobljeno blago nikoli ne tekne. Moral je iti prazen od 2078 2| trpljenje k večji sreči teknilo. Gospodje Svetina zbudijo 2079 1| dobrotnik, gospod baron, bo moj telesni oče. S takimi mislimi zapusti 2080 1| kateri ne skrbi samo za moje telo, ampak tudi za mojo dušo. 2081 1| naju dali z drugimi vred v temne, globoke jame rudo kopat, 2082 2| leta je Svetin zdihoval v temni ječi, obložen s težkim železjem, 2083 1| sedež. Mislila sva, da sva v temnih podzemskih jamah od vseh 2084 3| To izgovori in zbeži v temoti in hiti proti morju. ~Pet 2085 2| da pisma ali kake druge tenke reči hranijo. Janez jo odpre, 2086 3| rediti svoje vnuke. S starim Teodorom, Janezovim tastom, sta bila 2087 2| in vpraša: "Si ti Svetin, Teodorov služabnik, kateri je tako 2088 2| Kolikor je bilo ljudi Teodorove hiše, vsi so žalovali za 2089 2| vedel, da ga kdo sliši. Eden Teodorovih prijateljev migne, naj gredo 2090 1| je tako. Bog nas s križi tepe, zato ker nas ljubi, da 2091 1| bi nas na onem svetu ne tepel. -- Nič ne skrbi, Neža! 2092 3| prav ne opravijo, so grozno tepeni. Po petsto palic dobijo 2093 3| z vpitjem, s kletvijo in tepenjem priganja k težkemu delu, 2094 1| Posojevalec jo je trdo terjal in jo tožiti žugal, če ne 2095 1| vsako majhno reč plačila terjati, kar se komu stori. Kdor 2096 1| hišico pustil. Neusmiljeni terjavec jih noče uslišati, ampak 2097 3| okno, ki je bilo precej tesno, general pa precej trebušen. 2098 1| prve kajže; tam je moja teta, stopite noter in tam prenočite; 2099 2| storil, če je bil še tako težak. Tudi svojemu gospodarju 2100 1| Nekaj let je opravljal to težavno službo. Vsi njegovi višji 2101 2| bilo treba narediti kak težek račun ali kaj drugega popraviti, 2102 3| kletvijo in tepenjem priganja k težkemu delu, ki ga morajo opravljati 2103 3| ti povem, da boš čutil težo moje srditosti." S tem je 2104 2| Bog zna, v katerem kotu tiče in kako se jim godi." ~Svetin 2105 3| krajih, ker neusmiljeni tirani ne delajo po človeško, ampak 2106 3| usmili se me!' Usta sem vkup tiščal, da me ni voda zalila, z 2107 Uvod| tovarna, kjer so žlahtno sukno tkali in ga daleč po svetu razprodajali, 2108 3| dopovedal, da zna sukno tkati, da je bil že nekdaj več 2109 1| omedlela in nezavedna padla na tla. Odnesti so jo morali na 2110 3| poslopje, kjer morajo na golih tleh v mrazu ležati. Komaj si 2111 2| niso mogle, zakaj v njem je tlela grozna jeza in hudo sovraštvo. 2112 1| je godilo z Danijelom, s Tobijem, z Jobom. Kako se je godilo 2113 1| na svojega Pavleta kakor točaj na egiptovskega Jožefa. 2114 1| storiti, preden grem od tod. Dobro kosilo bom rekel 2115 1| In baron da vsakemu en tolar. "Ti pa, Pavle, bodi vedno 2116 1| bolnik ležal, mu da dva tolarja in ukaže hitro kokoš zaklati, 2117 3| nevarnostih obvaroval! Zdaj se tolažim, da bom še kdaj videl ljubo 2118 3| gospodarja v smrtnih bridkostih tolažiti. To ni bilo po pravici, 2119 1| jih je. Gotovo je tudi med tolikim številom veliko dobrih in 2120 1| gonil in večkrat pri svojih tovariših kaj napačnega videl in slišal; 2121 Uvod| varovati pred zapeljivimi tovarišijami, da bi v starih letih čisto 2122 Uvod| daleč sloveča suknarija ali tovarna, kjer so žlahtno sukno tkali 2123 3| ki je imel suknarijo ali tovarno, kjer se sukno dela. Ker 2124 2| je še zdaj dolgčas, se ti toži po domu ali kaj ti je, ker 2125 3| nosi z višnjevim in rdečim trakom privezanega na levi strani 2126 1| da nista v lenobi časa tratila. Medtem ukaže škof obema 2127 3| poslovil. Prvi dan velikega travna sta šla v barko. Veter je 2128 3| ga morajo opravljati do trde noči, ne da bi se kaj oddihnili. 2129 1| priliko dobro storiti, je trdega, neusmiljenega srca; dobre, 2130 3| hudo vojsko. Kar je bilo trdnih moških, vse so pobrali v 2131 1| in z veseljem so trpeli s trdnim zaupanjem; in Bog jih ni 2132 2| pojdeš s tega sveta. Ne bodi trdovraten! Zraven mi je od deželske 2133 2| svojemu dobrotniku, in zavoljo trdovratnosti, ker svoje pregrehe noče 2134 3| bajonetom dregnil konja v trebuh, da so mu čreva ven šinila. 2135 3| tesno, general pa precej trebušen. Preden zbežita, sta še 2136 1| brez testamenta. Vpričo treh prič je še te besede rekel: " 2137 2| sodnikov, gre, in ko bi trenil, kmalu nazaj pride in pripelje 2138 2| seboj, kako se trese in trepeta, ker ga rabeljni pripravljajo, 2139 2| Svetin, kateri se je ves tresel; še nikoli ni tako zvesto 2140 2| bučanje vetrov in neznansko treskanje, ki je na morju še veliko 2141 1| ogledoval in srce se mu je treslo. "Oh," je rekel sam pri 2142 1| šolo iz gospodove hiše, tretje leto pa je bil vzet v duhovščnico. 2143 3| TRETJI DEL~ 2144 2| morske ribe moje truplo trgale in z mojo dušo, Bog ve, 2145 2| pride v tisto mesto, gre v trgovčevo hišo, kamor ga je gospodar 2146 2| ni hotel Svetina precej v trgovino dejati, ampak ga je dal 2147 1| pobili, kateri so komaj trideset stopinj od naju." Dobri 2148 3| General je medtem od strahu in trpeža tako zelo zbolel, da so 2149 2| sovraštva v svoji hiši nikoli ne trpim. Spravita in sprijaznita 2150 3| je: "Božja volja je to; trpimo voljno! Bog nam bo po smrti 2151 1| naredite nama, vse rada trpiva, da bova le očetovo znamenje 2152 1| revež in veliko pomanjkanje trpiš, torej sem prišel te obiskat 2153 1| in ubogaj jo, Bog te je s trpljenjem zbistril in ti oči odprl. 2154 2| Svetin star, ko je šel iz Trsta na Francosko. ~ 2155 1| Mati se je res noč in dan trudila, vendar ni mogla izhajati; 2156 2| glavo s težkimi računi in se trudiš, zakaj bi ne šel z nami 2157 Uvod| opravila, ko bi bila še tako trudna. Vse svoje zaupanje sta 2158 3| dobrega vina zanj, ker ste trudni in zdelani. Pijte na mojo 2159 3| Svetin precej daleč s težkim trudom vlekel generala za sabo 2160 3| žalega zgodilo, ampak tista truma, med katero je bil Svetin, 2161 1| iti z grozno Napoleonovo trumo na gornje mrzle rusovske 2162 2| velike morske ribe moje truplo trgale in z mojo dušo, Bog 2163 1| smemo obiskati, ker smo tujci z Dunaja in nič z njo znani." ~ 2164 3| utrga lepo rožico in jo poda tujemu gospodu s temi ponižnimi 2165 1| zahvalit." Nato reče eden tujih gospodov: "Tudi midva iščeva 2166 3| so v oblasti neusmiljenih Turkov ki jih grdo zaničujejo in 2167 2| me ne delaj nesrečnega. S tvojim gospodarjem imava že velike 2168 1| imela, četudi mene na vojski ubijejo." ~S tem besedami se France 2169 3| da ga v tuji deželi ne bi ubili. ~Prvi dan, ko so se Francozi 2170 1| svojo mater, spoštuj in ubogaj jo, Bog te je s trpljenjem 2171 2| navadi, kakor je vselej rada ubogala. Kaj je Ludvik gospe govoril, 2172 2| bom storil, zato ker rad ubogaš." Janez odgovori: "V šolo 2173 1| Dobrotljivi Bog, usmili se me, uboge sirote!" ~Vsem se je smilila 2174 2| pa tudi ponižen in vselej ubogljiv. Tudi na francoski zemlji 2175 1| in pridete k meni in me ubogo, žalostno in zapuščeno vdovo 2176 2| Svetin v kupčijskih računih učen. Pa Teodor je kmalu videl. 2177 1| veseli so bili, da so takega učenega in zvestega svetovalca dobili. 2178 1| mislil. Več drugih, tudi učenih mož je bilo cesarju priporočenih 2179 1| Znana je bila Pavletova učenost, modrost in pobožnost ne 2180 1| dosegel. Duhovni pastirji nas učijo: Če človek požirek mrzle 2181 2| v šoli videl in slišal. Učitelj ga je kmalu spoznal in ga 2182 1| se je učil, da so se vsi učitelji nad njegovo razumnostjo 2183 2| Svetin obledi, z rokami vkup udari in pravi: "Božja roka me 2184 1| mu svetil, ker pot še ni udelana." ~Pavle vpraša gospodarja: " 2185 1| reče baron, "mi najbolj ugaja pastir Pavle, ker je toliko 2186 2| Janezek čas imel, ni norčij uganjal kakor njegovi tovariši, 2187 1| so drugi pastirji norčije uganjali, se je Pavle ob stran usedel, 2188 3| brlela. General pihne in ugasne svetilko; tega nobeden vojakov 2189 1| hodil. Z velike ceste je ugledal lepo, veliko graščino na 2190 3| tekla, naju utegne kmalu kdo ugledati. Španjoli tukaj okoli ponoči 2191 3| pomagajte mi, usmilite se me, uhajalec sem, hudo se mi je godilo; 2192 3| jo že v rokah ima, pa mu uide in namesto nje ostane bridkost 2193 3| kaj bi storil: "Zdaj lahko uidem," pravi sam pri sebi, "noč 2194 3| pravico sužnja umoriti, če ga ujame uhajalca. Sužnji pa se vsi 2195 3| FRANCETA SVETINA NA MORJU UJAMEJO IN V AFRIKO ODPELJEJO~Nezapopadljivo 2196 2| krajcar deset pravičnih uje." ~Ker pa tovariš ne neha 2197 3| ni bilo po pravici, da so ujetega generala obsodili k smrti, 2198 3| s Francozi je pojenjala, ujeti in po Francoskem razkropljeni 2199 3| drugi dan povelje, kaj z ujetim generalom storiti; obsojen 2200 3| mislil, da bo le španjolski ujetnik, da ga bodo gnali kam daleč 2201 2| pohlevno: "Sem, da, kaj pa mi ukažete, kaj bi radi? Ne poznam 2202 2| nocoj ponoči mi je bila ukradena škatlica, polna cekinov." 2203 2| in jim reče: "Med vami so ukradeni cekini. Vdaj se, kdor jih 2204 2| senco in se zraven Janeza uleže. Janez zagleda, da je pes 2205 1| vprašanju se Pavletu solze ulijejo in globoko vzdihne, rekoč: " 2206 1| dobrotljivi Bog, razsvetli mi um in pamet, da izvolim pravi 2207 1| pastirjev se je morala kočija umakniti velikemu vozu. Konji so 2208 2| služabnik, kateri je tako umetelen, posebno v računih?" Svetin 2209 2| je Svetin zavoljo tolike umnosti v računanju. Kmalu ga je 2210 2| noge odsekajo, preden me umore, z grehom ne bom bolečin 2211 2| srcu. To je kača, ki te bo umorila. Nikoli ne boš imel sreče, 2212 3| ima namreč pravico sužnja umoriti, če ga ujame uhajalca. Sužnji 2213 2| vam zdi, vreden sem. Rajši umrem, kakor da bi v takem strahu, 2214 1| se, da bi brez spovedi ne umrl. Njegov tovariš mu lepo 2215 1| spremenljiva; nič ji ni prav upati in se nanjo zanesti." ~H 2216 2| poravnala in morje se je upokojilo. Brodniki so to kmalu čutili, 2217 3| da ga je gospodar bolj upošteval, mu bolj zaupal, da mu ni 2218 2| hiši, so Svetina čislali in upoštevali; tudi sosedje in vsi, kateri 2219 1| hišo. Oznanili so, da v 24 urah se mora iz hiše spraviti 2220 1| izgovori, kar kočijaž zavpije: "Urban," tako je bilo tistemu kajžarju 2221 1| uganjali, se je Pavle ob stran usedel, bukvice iz torbice vzel 2222 1| Baron mu reče: "Pavle, usedi se in jej z nami, kolikor 2223 1| Neusmiljeni terjavec jih noče uslišati, ampak ostro reče Neži: " 2224 2| vemo, da Bog nedolžne rajši usliši; moli, moli, da nas Bog 2225 3| pravi, "pomagajte mi, usmilite se me, uhajalec sem, hudo 2226 1| neusmiljenega srca; dobre, usmiljene duše pa natihoma dobro delajo. 2227 3| mi je dal tako dobrega in usmiljenega gospodarja. Pri njem bom, 2228 1| številom veliko dobrih in usmiljenih. Kdo ve, če ne najdem kakega 2229 1| je videl tvoje solze, z usmiljenim očesom te je pogledal in 2230 2| mošnjica iz žlahtnega rdečega usnja, kakršne imajo le gospodje 2231 2| mu nekaterikrat ušle iz ust tiste besede: "O nedolžni 2232 3| dobrotljivi Bog, usmili se me!' Usta sem vkup tiščal, da me ni 2233 1| gre zdaj srečno naprej, ne ustavi se tako dolgo, da pride 2234 1| nogo drži! Kmalu se bo kri ustavila." ~Zdaj Pavle hitro steče 2235 1| prijatelj Karel; sam pri svojih ustih si je pritrgal, da mi je 2236 1| Pristradal sem, svojim ustom sem pritrgal, da sem revnemu 2237 3| dolgo, da sem se na skalo ustopil in spet začel dihati, ko 2238 2| kaj vam je všeč. Želim vam ustreči in nikoli vas ne mislim 2239 1| boj se, ti si meni zelo ustregel, ker si šel ljudi klicat, 2240 1| Kajžar pravi: "Zelo mi ustrežete, pojdite srečno, čakali 2241 1| vidim, da mu zelo kri teče; uteči bi mu utegnila, preden ljudje 2242 2| kolikor bi potreboval. Ko bi utegnil ob službo priti in bi ne 2243 1| zelo kri teče; uteči bi mu utegnila, preden ljudje pridejo." 2244 1| oslabeli, ko bi nama vi utegnili umreti?" ~Mati žalostna 2245 1| njegova gospa. Ni se dala utolažiti. Od prevelike žalosti je 2246 3| roko vlekel in ga ni pustil utoniti. General pa je popolnoma 2247 2| barka v nevarnosti, da se utopi. Strašno vreme se je prignalo 2248 3| lepo oskrbovane. Svetin utrga lepo rožico in jo poda tujemu 2249 Uvod| UVOD~Blizu mesta L., v vasi, 2250 2| gospodarja pri računih zelo uščipnil, vendar vselej tako, da 2251 3| Svetin reče generalu tiho na ušesa, naj pihne luč, ki je še 2252 2| in še so mu nekaterikrat ušle iz ust tiste besede: "O 2253 2| Svetinove besede. Zelo so ga užalostile in je rekel: "Oh, da se 2254 2| Vsi so se prestrašili in užalostili ker so Svetina radi imeli 2255 1| veselje, katero v nebesih uživajo." ~V takih božjih in svetih 2256 2| Marsikateremu tovarišu, ki ga je kam vabil, je odgovoril: "Ne grem, 2257 2| tovariši Svetina velikokrat vabili in priganjali, ker so mu 2258 3| imenitni ženitnini so prišli vabit tudi generala M., Svetinovega 2259 2| opravila, katerih se hoče vaditi. ~Ker je bil Teodor veliki 2260 1| bila težavna, ker ni bil vajen. Vedno je moral počivati. 2261 1| spomnim se, zapomnita si: vajin oče ima na vsaki roki pod 2262 1| vselej rekla: "Molimo še za vajinega očeta, da bi srečno nazaj 2263 1| znamenja na roke sem jaz vajinemu očetu sama naredila." ~" 2264 2| morju, grozen vihar je gnal valove, visoke ko hribje: barka 2265 2| hiši, in jim reče: "Med vami so ukradeni cekini. Vdaj 2266 3| čaka. ~Po suhem ni bilo varno pošiljati generalovega blaga 2267 3| posebej zaprta in skrbno varovana. General je bil ves z vrvmi 2268 3| španjolski vojaki generala varovat. Med njimi je bil k sreči 2269 3| Bogu izročila in angelu varuhu priporočila, se za roke 2270 1| Boga, ki je uslišal moje in vaše molitve!" Neža se začudi, 2271 2| nekaj bi vam rad povedal o vašem služabniku, enem mojih tovarišev. 2272 3| prosim vas, dovolite mi, da z vašim sužnim vrtnarjem še malo 2273 2| vami so ukradeni cekini. Vdaj se, kdor jih je vzel nič 2274 3| Če drugače ne more biti, vdajte se v božjo voljo, potrpite 2275 1| njegovim naredbam voljno vdati. Kdor v Boga zaupa ne bo 2276 2| to, ampak sin neke revne vdove, ki ga ne more več prerediti. 2277 1| pobožni gospe, premožni vdovi. Pavle je šel h gospodarju, 2278 2| vendarle ni, v zemljo se niso vdrli, nekdo jih mora imeti." ~ 2279 2| dalje z njima pogovarjal. Večerja je bila pripravljena, vsi 2280 1| gornjo hišo, da boš z mano večerjal in pri nas spal." Z velikim 2281 1| Boga hvalijo. Po večerji in večerni molitvi se spravijo v pokoju. ~ 2282 2| srcem pride Janez proti večeru domov in hitro da shraniti 2283 1| Sčasoma, ko sta postajala večja, ju je naučila ves potrebni 2284 2| četudi trpi, trpljenje k večji sreči teknilo. Gospodje 2285 2| imel, ampak vse njegovo vedenje je bilo tako, da so ga vsi 2286 1| da so se vsi nad njegovim vedenjem razgledovali. Od prvega 2287 1| cerkvi lepo in spodobno vedeta. Nikoli v nobeno tovarišijo 2288 2| v takem strahu, v takem vednem nepokoju svoje vesti živel. 2289 1| katerimi je Pavle jedel, če vedo, zakaj Pavle hujša. Rekli 2290 2| menjavska pisma, ki se po nemško veksel imenujejo, tolike vrednosti, 2291 1| je Bog enega ko drugega z velikimi nadlogami obiskal, pa mu 2292 2| si še morebiti nedolžen; vemo, da Bog nedolžne rajši usliši; 2293 2| Bodina, obloženega s težkimi verigami, na rokah in na nogah vklenjenega. 2294 1| pisal, nič sporočil; toda verjemi, da sem bil od velikih opravil 2295 2| Sodnik pravi: "Ali spoznaš in veruješ, da si kazni vreden?" Ludvik 2296 2| in je rekel: "Gospod, ne verujte mu toliko, ne zaupajte vsega 2297 3| svoje čudne, žalostne in vesele zgodbe. Škofova mati je 2298 1| naprej velike ali visoke šole veselile. Vso pot je Boga hvalil, 2299 2| VELIKEM TRGOVCU V TRSTU~Z veselim srcem pride Janez proti 2300 1| šest let z veseljem in k veselju vsem malim šolarjem. Nato 2301 2| slišalo kakor grozno bučanje vetrov in neznansko treskanje, 2302 1| hvaležnost do vašega sina me je vezala, da ga ne zapustim. Tudi 2303 1| gre v šolo, skoči hitro v vežo neke hiše ne daleč od šole 2304 2| stemnilo. Drugega se ni videlo ko blisk, ki je strašno 2305 1| pred gradom ograjen. Grede vidijo na vrtu blizu pota sedeti 2306 2| nam je vihar potrgal, ne vidimo več, kam barka leti. Priletela 2307 2| Ludvik in Kristina rada vidita. Zdaj je Ludvik videl, kako 2308 1| tem svetu nikoli več ne vidiva." Medtem mati objame Pavleta 2309 1| poslopij kipi in o katerega visočini je že toliko slišal povedati. 2310 2| Svetin!" Postavili so ga na visok oder, da bi ga vsak lahko 2311 2| nadloga pa tudi prevzetnega in visokega človeka ponižnega stori. 2312 1| izbral. Kar od daleč zagleda visoki stolp svetega Štefana, ki 2313 1| dobrotnika, da mi pomaga še višje šole izdelati? Nekaj pa, 2314 1| sprejeli za svojega duhovnega višjega pastirja, ker so že poprej 2315 1| le tovarišem, ampak tudi višjim oblastnikom; zato je bil 2316 3| zvezan, da je bil že ves višnjev; šest vojakov je stalo zraven 2317 3| križec, katerega naj nosi z višnjevim in rdečim trakom privezanega 2318 2| zvestega. Žandarmi so ga precej vklenili in odpeljali v ječo. ~Več 2319 3| da mu ni bilo treba vedno vklenjenemu biti. Hiša Svetinovega gospodarja 2320 3| Španjoli ravno železja za vklepanje niso imeli in še veliko 2321 1| katera sta se za Avguština vlekla in mu srečno ohranila graščino 2322 2| večkrat prek morja gledal; vnele so se v njem želje, da bi 2323 1| srce k Bogu obrnjeno in vneto za božjo ljubezen. Zato 2324 3| lepo rasti in rediti svoje vnuke. S starim Teodorom, Janezovim 2325 3| oblastnika, kar je malokdaj pri vojakih. Še bolj pridno mu je stregel, 2326 1| hiša ga ni varovala pred vojaščino, ni bilo drugače, moral 2327 1| vojašnici, da se je malo vojaške službe navadil. ~Deveti 2328 1| bil več kakor osem dni v vojašnici, da se je malo vojaške službe 2329 2| dolžil, pošlje Ludvika v vojašnico in prosi častnika, da naj 2330 3| manjkalo. Hude in dolge vojske so jih silno veliko požrle. ~ 2331 3| prijazno reče: "Ljubi moji vojščaki, vi veste, da me boste jutri 2332 1| zavijejo v oštarijo "Pri volarju", da bi tam prenočili. Postrežni 2333 Uvod| jo vprašajo, ali bi bila voljna poročiti se s Francetom. 2334 1| Ko pride domov, skoči z voza, pelje za roko svojo ženo 2335 3| obložene barke. Po morju se vozijo in iščejo bark, katere po 2336 2| Celih devetnajst dni so se vozili po morju, preden so prišli 2337 3| ker sta se oba naveličala voziti po morju, da prideta v mesto 2338 1| ostati; zatorej pošljeta voznika s kočijo nazaj v mesto, 2339 1| gospe Korduli ostali. Po tem vozniku se je kmalu razoznanilo 2340 3| vkup zbralo. Vsi so Teodoru voščili srečo in tudi nevesti Kristini. 2341 1| znanci prišli Korduli srečo voščit in mladega Karla gledat. 2342 1| ločita, drug drugemu srečo voščita, si obljubita večkrat drug 2343 2| Dvajseti dan po nevarni vožnji po morju pride barka h kraju; 2344 2| vsi krvavi, ne rumeni in vpijejo, da mi bodo vekomaj v peklenskem 2345 3| priganjač, kateri jih z vpitjem, s kletvijo in tepenjem 2346 1| Karlu: "Pojdi in oštirja vprašaj, kaj pomeni, da danes toliko 2347 1| bridkosti." Škof: "Pojdite in vprašajte gospo, ali jo smemo obiskati, 2348 1| Velikokrat sta ga gospod in gospa vprašala: "Zakaj nisi, Pavle, nikoli 2349 1| kaj več naučil?" Pri tem vprašanju se Pavletu solze ulijejo 2350 1| gospoda stopita iz kočije in vprašata gospodinjo: "Kje je vaš 2351 1| veliko ječanje, zdihovanje in vpraševanje. Pogleda pri oknu, kar vidi 2352 1| zamudili, zato zdaj po nji vprašujejo." ~Karel zvesto posluša 2353 2| zdihne in reče: "Oh, kaj me vprašuješ, ker mi ne moreš pomagati." 2354 1| kočijo posodil in moje konje vpregel; pojdem in oštir z mano, 2355 2| ko sem že blizu smrtnih vrat, me nobena reč ne premore, 2356 1| obiskat dobrodelno gospo, vredna je, da jo gremo razveselit. 2357 2| obupati? Ne veste, da po hudem vremenu spet lepo sonce sije? Če 2358 3| zakopavali niso, ampak so mrtve vrgli psom, da so jih raztrgali. 2359 3| začeli brodniki, ki so bili vrh barke, žalostno kričati: " 2360 1| maši prišla in se kmalu vrnila, mora že kaj posebnega opravila 2361 3| ljudi. Ravno se je že mislil vrniti, kar planejo izza bližnjega 2362 2| iz mesta v samoten kraj. Vroče je ravno bilo; zato se usede 2363 1| namenil?" Pavle mu vse po vrsti razloži, kako so mu njegovi 2364 1| gredo peš proti gradu mimo vrta, ki je bil pred gradom ograjen. 2365 3| prosi, da bi mu izpustil vrtnarja Svetina. Gospodar reče: " 2366 3| dovolite mi, da z vašim sužnim vrtnarjem še malo govorim." Imenitni 2367 3| mladih letih sem imel z vrtnim delom opravka, več let sem 2368 1| in pri življenju ohranil. Vrziva vse orožje od sebe in pojdiva 2369 2| vzame iz žepa mošnjico in jo vrže Svetinu. "Na," pravi, "to 2370 1| da te nimam rada; srečna vsaka žena, katera ima tako dobrega 2371 1| dasiravno je bilo veliko njegovo vsakoletno plačilo, je vendar revno 2372 1| cerkev, potem ko je bolnik že vstajal, sta hvalila Boga in pridno 2373 2| navado vsako jutro zgodaj vstajati, vsak dan je šel prej v 2374 2| in oba njegova prijatelja vstanejo brž od mize in gredo tiho 2375 1| pripeljali." ~Nato mati in sin vstaneta, stopita k škofu Pavlu, 2376 2| sem, da jih je v miznico vtaknil; tudi sem videl, kam je 2377 1| materine nauke zvesto v srce vtisnil in jih nikdar ni pozabil. 2378 1| veseljem dovolim, da te vzamejo. Pa čakaj, da bo bolj gotovo, 2379 1| pustili, pridi povedat in vzamemo te s seboj." ~Pavel hvaležno 2380 1| nagovorila, da me s seboj vzameta, če hočem iti, pa sem rekel: 2381 3| življenje, da oba konec ne vzameva! Rad umrjem, rad utonem, 2382 1| gospod ponujal, in jih ne vzameš." Pavle pa na vse to drugega 2383 3| ranjen, skoči sam s konja, da vzdigne generala izpod konjske krvi, 2384 1| Karel, oh moj Karel!" je vzdihovala na glas gospa Kordula. " 2385 1| gre hišnik ves žalosten, vzdihuje, ne ve se kam dejati, na 2386 1| gospa Kordula, "da imam vzrok še bolj žalovati kakor ti, 2387 1| katero nobeden ni mislil, vse vžgano, potolaži, reče Karel ves 2388 2| očitno sovražil, mu vedno zabavljal in ga pri gospodu črnil, 2389 2| dam." Tudi skušnjave so ga začele motiti; huda misel je prišla 2390 2| kraju zdihoval in jokal. V začetku so vsi menili, da fant po 2391 2| drugod, ne bo daleč." ~Preden začnejo preiskovati, pokliče Teodor 2392 3| nisem izgubil; hitro se začnem poprijemati, više, više, 2393 2| kdor jih ima dokler ne začnemo iskati! Pri katerem jih 2394 3| skali zadosti počivala, začneta naprej plavati. General 2395 2| Jaz sem nedolžen." ~Zdaj začno preiskovati, vsak je moral 2396 2| pravi: "Božja roka me je zadela, kako je to mogoče? Jaz 2397 1| morali iti na vojsko. To je zadelo tudi Franceta Svetina. Sama 2398 1| če naju tudi kaj hudega zadene, bova vse prestala; v Boga 2399 3| vsi posedli po kotih in zadremali, ker so se pogreli; mraz 2400 3| Če se napijejo, morebiti zadremljejo; opolnoči bom prišel in 2401 1| velikih opravil in skrbi zadržan. Vsak dan sem nate mislil, 2402 1| katere stolp sem najprvo zagledal; tam čem moliti in prositi 2403 3| oziral, ko bi mogel kdaj zagledati barko, da bi ga odpeljala 2404 1| so vsi obenem vesel glas zagnali in pili na zdravje Pavleta 2405 2| pa še bolj ko prej, in ni zahajal k norčijam ali igram v tovarišije, 2406 2| razjasnil najbolj zmotene in zahomotane kupčije in račune, kar je 2407 1| vedela, kako bi se prav zahvalila. Kar govoriti nista mogla, 2408 1| tovarišema v sobici, jima reče: "Zahvalimo dobrotljivega Boga, ki nas 2409 1| Ko prideva, nama reče: "Zahvalita Boga, rešena sta; tukaj 2410 1| se bilo s tabo zgodilo. Zahvaliva tedaj Boga, ki tako dobrotljivo 2411 3| Svetin, je bila od Francozov zajeta in vse brambovce tiste trume 2412 1| vodi, da se je skoraj voda zajezila. Živi so po mrtvih čez lazili. 2413 1| Solze se mu udero, glasno zajoka, vstane in gre k svoji materi, 2414 2| tako užalilo, da je na glas zajokal. Lepo se potem zahvali svojemu 2415 1| Ko so prišli domov, so zajtrkovali in si drug drugemu pripovedovali, 2416 1| tolarja in ukaže hitro kokoš zaklati, bolniku juho dajati, meso 2417 2| cekine v to miznico dal in zaklenil, potem ni bilo nikogar k 2418 Uvod| Očitno se je nad njima kazala zakonska sreča. Nikoli ni bilo med 2419 1| imenu. Srečno, veselo sva v zakonu živela, dobro mi je bilo, 2420 1| kje je zmrznil, kje je zakopan? Kupit pošljem njegove kosti 2421 3| mrtvih sužnjev kristjanov še zakopavali niso, ampak so mrtve vrgli 2422 1| rejenega, ki je že od daleč zakričal: "Kaj hočeš, kaj iščeš tukaj?" 2423 2| za roko in ostro nad njim zakriči: "Ludvik Bodin, ti grda 2424 3| vkup tiščal, da me ni voda zalila, z rokami sem pod vodo na 2425 1| povabljenim, rekoč: "Ne boste mi zamerili, da se tukaj očitno pri 2426 2| Svetina pri gospodarju v zamero spravil, in je rekel: "Gospod, 2427 1| ali zapeti, ampak vedno si zamišljena in žalostna in pa večkrat 2428 1| popoldne, in tako srčno in zamišljeno moli, da ne opazi duhovnov, 2429 1| doma imeti. Reveži so jo zamudili, zato zdaj po nji vprašujejo." ~ 2430 1| Boga zaupajva, na Boga se zanesiva in dobrotljivi Bog naju 2431 1| ni prav upati in se nanjo zanesti." ~H koncu drugega leta, 2432 2| zavržen, da bom moral tako zaničljivo, strašno umreti. Kaj hočete, 2433 3| neusmiljenih Turkov ki jih grdo zaničujejo in pretepajo. Tudi duhovne 2434 1| prijatelj reče tovarišem: "Ne zaničujte Pavleta, kdo ve, kaj še 2435 1| vedeti; nikoli se nisem za to zanimal, sem šolar, sem se le učil. 2436 1| Nežo je pri sebi imel, lepo zanjo skrbel in jo spoštoval. ~ 2437 1| so vsi skupaj konec maše zapeli hvalo pesem. Ko so prišli 2438 2| Grda nevoščljivost me je zapeljala, velike kazni sem vreden, 2439 1| velikemu vozu. Konji so zapeljali preveč v jarek, kočija se 2440 2| motiti in ga h krivicam zapeljevati, gre Svetin nekega dne h 2441 Uvod| zrediti in varovati pred zapeljivimi tovarišijami, da bi v starih 2442 2| da se je obvaroval pred zapeljivostjo hudobnih tovarišev. Marsikateremu 2443 2| Krivico vam dela in tudi mene zapeljuje, naj vam delam krivico." 2444 1| ne vidim se nasmejati ali zapeti, ampak vedno si zamišljena 2445 3| vina, pijo, da so ves cekin zapili; tudi generalu dado piti. 2446 2| pisarja, da sta vpričo peka zapisala, da hoče trgovec fanta Svetina 2447 1| gre. Baron bere na glas. Zapisano je bilo: "Pravda je končana, 2448 1| bukve in ga potem peljal zapisat v šolo. ~O vseh svetih je 2449 1| imeti, mora besedo z barvo zapisati, potem s šivanko vse črke 2450 2| Gospod vse to s svinčnikom zapiše in Janezu en cekin v žep 2451 2| daleč v velikih kupčijah zapleten, ni hotel Svetina precej 2452 1| slišal, in si je hišo dobro zapomnil. Baron, ki je vedel, da 2453 1| zapustiti. Vendar, spomnim se, zapomnita si: vajin oče ima na vsaki 2454 Uvod| po krščanskih in božjih zapovedih sta živela. On je podnevi 2455 1| kakor nam krščanska ljubezen zapoveduje, torej bodi potolažen; ne 2456 2| kriv, naše postave tako zapovedujejo, da se mora taka hudobija 2457 3| Preden zbežita, sta še okno zaprla in nobeden vojakov ni nič 2458 3| povezali in jih na dno barke zaprli. Bilo je ljudi s Svetinom 2459 1| danes pa mu je že besedo zaprlo; bojim se, da bi brez spovedi 2460 3| ni bil zvezan, le samo zaprt je bil in zastražen. General 2461 3| Svetin sta bila vsak posebej zaprta in skrbno varovana. General 2462 3| skoraj prišli na svoj dom in zapustili španjolsko deželo, katero 2463 1| je Bog obiskal, vse me je zapustilo. Imel sem ljubega prijatelja, 2464 1| je videl mladeniča tako zapuščenega in pa žlahtnega rodu. Skrivaj 2465 1| godilo, da so bili od vseh zapuščeni, brez pomoči so morali iti 2466 1| in me ubogo, žalostno in zapuščeno vdovo obiščete. V srce me 2467 1| revežem storili, hočem tako zaračunati, kakor da bi bili meni storili. 2468 3| ženin doma!" Na te besede zardi France Svetin od veselja 2469 1| zbrisati. Na desni roki ima zarezane te besede: Franc Svetin; 2470 3| v mrazu ležati. Komaj si zarja napoči, že pride priganjač, 2471 2| moji volji. Drugič se ne zaročim s Svetinom zato, ker bi 2472 2| pa nisem vzel; česar ne zaslužim, pa tudi ne vzamem. Če mi 2473 1| velika, da si moreta kaj zaslužiti; ni jima treba po šolah 2474 3| potem je sladko v Gospodu zaspal. Vsi so za njim jokali, 2475 1| Vidva zdaj, če hočeta, še zaspita nekoliko časa, jaz pa bom 2476 1| naredila, njivico in hišico zastavila. Nekak barantalec I. ji 2477 1| vojski sva bila pod eno zastavo, tovariša in prijatelja 2478 3| le samo zaprt je bil in zastražen. General je mislil, da bo 2479 3| braniti, pa ni mogoče. Nato zasuče konja in ga spodbode, da 2480 1| prava mati. Več se ni mogel zatajevati, vstane, jo objame s solznimi 2481 1| božja volja tako, da mu oči zatisnem. Od hiše do hiše bom hodil 2482 2| zmislil." Janez, ki je zdaj zatrdno spoznal, da je to pravi 2483 1| jeste. Meni so mati zelo zatrjevali vselej pred jedjo in po 2484 1| preskrbel. Njega prosimo, vanj zaupajmo in pridno molimo!" ~Komaj 2485 1| pa jima reče prijazno: "Zaupajta vselej trdno v Boga in on, 2486 2| da te imam rad in ti vse zaupam; zato sem ti namenil hčer 2487 Uvod| še tako trudna. Vse svoje zaupanje sta le v Boga imela; torej 2488 1| je bil pri sv. maši in je zaupljivo molil in Boga prosil, da 2489 2| godi." ~Svetin se hitro zave, obriše solze in gre vesel 2490 1| omedlel, tako da se nisem zavedel. Moj ljubi tovariš me ni 2491 3| sem zadel z roko v steno, zavesti takrat še nisem izgubil; 2492 1| kočijažu na rano, z ruto zaveže in reče: "Prijatelj, zdaj 2493 1| pripeljejo do C. na Štajerskem in zavijejo v oštarijo "Pri volarju", 2494 1| šel naprej po cesti, je zavil v stran in šel proti graščini. 2495 1| najdeta v skrinji pod oblačili zavit kosec mesa, malo kruha in 2496 3| francoski vojak na straži in zavpil: "Kdo je?" General reče: " 2497 2| bili veseli in so večkrat zavpili: "Dolgo naj živi nedolžni 2498 2| prestal. Vse ljudstvo je zavpilo: "Prav je, prav! Naj pogine 2499 1| mi dati, kar prosim; ne zavrzi tedaj moje prošnje! Prosim 2500 2| hočete, da naj me tudi Bog zavrže? Hočete, da bi še zdaj greh 2501 2| nesrečen in od vseh ljudi zavržen, da bom moral tako zaničljivo,