Paragraph

 1 2 |    gledal, da mu niso mogli do živega. ~
 2 3 |    ljudem dovoljna, od vasi do vasi, ker takrat še ni bilo
 3 3 |    imamo, hvalo Bogu, cesto do vsakega zelnika. Nesel je
 4 19|    obleci, pojdeva na Dunaj do cesarja." ~
 5 26|   jako dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, in
 6 29|   Kakor drugim, tako njemu. Do zdaj se še nihče ni vrnil
 7 58|    ne seže velikanu še celo do pasa ne, nikar že do brade,
 8 58|   celo do pasa ne, nikar že do brade, da bi ga malo oskubla
 9 59|     vendar nihče ne potegne do praga, nikar že cez prag!" ~
10 63|   obudile v srcu živo željo do svoje koče in do svoje peči;
11 63| živo željo do svoje koče in do svoje peči; ali poprej vendar
12 68|           Dunajčanje, ki so do zdaj le od daleč gledali,
13 71| hčerki in pa meni? Od tukaj do Vrha se pot vleče kakor
14 71|     vajene od petih zjutraj do osmih zvečer cika coka,
15 71|     s konjem. Če se to prav do dobrega vse premisli, menda
16 77| gotovo segla brada že noter do pasa ali pe še dalj, ko
17 77|   dajate, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor
18 93|     bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?" ~
19 96|   človeka, da bi me spremil do ceste. Mesto je veliko;