Paragraph

  1 2 |       angleško sol, kar je bilo pa že tistikrat ostro prepovedano.
  2 2 |        Štempiharja. Krpan se je pa vedno umikal in gledal,
  3 3 | prižvenketa lep voz; na vozu je pa sedel cesar Janez, ki se
  4 3 |         zato ga tudi ni poznal; pa saj ni bilo časa dolgo ozirati
  5 3 |         kobilico in tovor ž njo pa jo prenese v stran, da bi
  6 4 |       vpraša silnega moža: "Kdo pa si ti?" ~
  7 5 |      Krpan mi pravijo; doma sem pa z Vrha od Svete Trojice,
  8 6 |                           I kaj pa nosiš v tovoru?" cesar dalje
  9 7 |     reče: "I kaj? Kresilno gobo pa nekaj brusov sem naložil,
 10 8 |          Ako so brusi, pokaj so pa v vrečah?" ~
 11 10|        se taki reči streže. Kaj pa, da si konjiča tako lahko
 12 10| prestavil? Res nima dosti mesa; pa ima vsaj kosti." ~
 13 11|      imajo vaši konji več mesa; pa vendar ne dam svoje kobilice
 14 11|         tukaj napreženi. Kar se pa tiče prestavljanja, gospod,
 15 13|       in nekateri dan. Krpan je pa zmerom tovoril po hribih
 16 13|      cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni imel tako boječih
 17 13|   gotovo je bil zmagan. Velikan pa ni bil mož usmiljenega srca;
 18 13|    cesar toževal, kočijaž ga je pa slišal. Pristopi tedaj z
 19 17|      svojo kočo: mejači so bili pa vse čisto ovédeli, da se
 20 17|    godilo, in naglo reče: "Zdaj pa že vem, da sem prav pogodil.
 21 18|     Svete Trojice tudi. Ali kaj pa bi radi? Če mislite zavoljo
 22 18| mirujete; petnajst jih je bilo, pa se jih nisem bal, hvalo
 23 19|                             Sel pa, ki gotovo ni vedel, zakaj
 24 19|     urno zapri kobilo v konják, pa se hitro pražnje obleci,
 25 20|         od starih ljudi; jaz ga pa menim s sabo nositi, koder
 26 23|    gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drug, veš." ~
 27 25|         in gospode je že pobil; pa smo rekli: ,Če ga živ krst
 28 26|       dene sol s kobile, kobilo pa v konják, gre v kočo ter
 29 27|      črno pregrnjeno; ljudje so pa klavrno lazili kakor mravlje,
 30 28|              Krpan vpraša: "Kaj pa vam je, da vse žaluje?" ~
 31 30|   Krpana na Dunaj. Kaj bi se ga pa ne? Presneto jim je bila
 32 30|         je, in teče mu naproti, pa ga pelja v gornje hrame.
 33 32|        pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj
 34 33|   drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!" ~
 35 35|      vse vedo; na vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil
 36 35|      vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil tudi junak
 37 36|    nekaj ga je še skrbelo; zato pa tudi reče: "Da si močan,
 38 36|        v cerkvi. Kako se ga boš pa lotil?" ~
 39 38|        veli prinesti polič vina pa kruha in sira, rekoč: "Na,
 40 38|          rekoč: "Na, Krpan, pij pa jej! Potlej pojdeva orožje
 41 39|       polič vina takemu junaku; pa je vendar molčal, kar je
 42 39|      kar je preveliko čudo. Kaj pa je hotel? Saj menda je že
 43 39|       deleži meriti; zato so mu pa dajali od tega časa dan
 44 39|    jajci oméšanih; vino je imel pa na pravici, kolikor ga je
 45 40|         Krpan izbira in izbira, pa kar prime, vse v rokah zdrobi,
 46 41|                    V čem si bom pa izbiral?" odgovori Krpan. "
 47 41|          ki se mu pravi Brdavs, pa tudi ne za mene, ki mi pravite
 48 44|         rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi
 49 44|       in zavpije: "Krpan! I kaj pa to delaš? Da te bes opali!
 50 44|     hiše kakor to lipo od mize? Pa si jo posekal! Kaj bo pa
 51 44|        Pa si jo posekal! Kaj bo pa zdaj?" ~
 52 45|                    Krpan z Vrha pa, ne da bi se bal, odgovori: "
 53 45| odgovori: "Kar je, to je. Zakaj pa mi niste druge pokazali,
 54 45|       bam te tako smili? Kaj bo pa? Drevo je drevo! Jaz pa
 55 45|         pa? Drevo je drevo! Jaz pa moram imeti les nalašč za
 56 46|  zvoniti, ko je toča že pobila; pa vendar ga je skrbelo, kako
 57 46|       toporišče mesarici, potem pa obseka pol sežnja dolg ter
 58 46|      enem koncu jako debel kij, pa gre pred cesarja: "Orožje
 59 47|        nevšečen, pravi: "Pojdi, pa vzemi konja, katerega hočeš.
 60 47|  velikana. Če misliš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si
 61 47|        država mir pred njim, ti pa veliko čast in slavo za
 62 48|        Krpan je bil malo srdit, pa vendar jezo pogoltne in
 63 48|        in kamna. Koliko junakov pa imate, da bi si upali nádenj?
 64 48|       jaz, ako me Bog ne udari; pa bi nihče ne vedel, kaj se
 65 48|      velik, človek majhen. Zdaj pa le pojdite, greva, da konja
 66 48|    Dunajčanje bi se smejali, vi pa rekli: 'Poglejte ga, še
 67 49|         povpraša: "Po čem bodeš pa konja poznal, je li dober
 68 52|     letu, namreč: o veliki noči pa o svetem Telesu; to se je
 69 54|                           Ta je pa že prazna!" pravi Krpan. "
 70 55|                                 Pa ni tista," vpraša cesar, "
 71 57|                           Cesar pa se razhudi, rekoč: "Zdaj
 72 57|        se razhudi, rekoč: "Zdaj pa že vidim, da si bebec ali
 73 57|       že vidim, da si bebec ali pa mene delaš bebca! Vari se
 74 58|                           Krpan pa mu v smehu odgovori: "Če
 75 58|   odgovori: "Če je s tem dalja, pa vendar ne seže velikanu
 76 58|         mi hitro po kobilo; ali pa naj grem sam ponjo. Toda
 77 59|        Dunaj, Krpan reče: "Zdaj pa le vkup dunajski junaki,
 78 60|   prijeti konja, bodisi hud ali pa krotak, pa kobilice ni nihče
 79 60|       bodisi hud ali pa krotak, pa kobilice ni nihče premaknil
 80 61|      mesarico, zasede kobilico, pa jezdi iz mesta na travnik,
 81 61|         širokih krajev, na sebi pa debelo suknjo iz domače
 82 62|        oči, da te videl ne bom, pa le naglo, dokler mi je srce
 83 63|   pojdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne zameri! To mi je naročil
 84 64|        debelo roko. Krpan mu jo pa tako stisne, da precej kri
 85 65|             Brdavs malo zareži, pa vendar nič ne pravi, ampak
 86 65|         si: ta je hud in močan; pa kaj bo -- kmet je kmet;
 87 66|         potegne Brdavsa na tla, pa ga položi, kakor bi otroka
 88 66|         vrat in reče: "No, zdaj pa le hitro izmoli en očenašek
 89 66|   izmoli en očenašek ali dva in pa svojih grehov se malo pokesaj;
 90 67|                      To izreče, pa vzame počasi mesarico ter
 91 68|         cesar mu pride naproti, pa ga objame pričo ljudstva,
 92 70|        cesar in pravi: "Zdaj si pa le izberi! Dam ti, kar želiš,
 93 71|                Oženjen sem bil, pa nisem več," odgovori Krpan; "
 94 71|         rajnica je umrla, druge pa nisem iskal. Sam ne vem,
 95 71|    napak, Bogu in dobrim ljudem pa všeč. Vašega dekleta sem
 96 71|         je od bogate hiše doma; pa saj na Vrhu pri Sveti Trojici
 97 71|          Nazaj grede mi je bila pa ona zbolela na potu. Tako
 98 71|        sem jo v oprtni koš, koš pa na pleči ter sem koračil
 99 71|       deklina trinajstih let -- pa jih je nadloga vendar imela
100 71|       nakretilo, vaši hčerki in pa meni? Od tukaj do Vrha se
101 71|       revež nimam, kobilica ima pa samo eno sedlo! Pa bi tudi
102 71| kobilica ima pa samo eno sedlo! Pa bi tudi ne bilo čudo, ki
103 71|      vam ostane cesarična, meni pa vdovstvo, čeravno pravzaprav
104 72|                        Cesarica pa še zdaj ni bila pozabila
105 72|       ni bilo zraven, poslušala pa je za vrati, kakor imajo
106 72|        si mi izpridil; hčere ti pa ne dam! Ljubeznivi moj mož,
107 72|         so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj bo sram, vas,
108 72|   dandanes bi lipa lahko stala, pa tudi velikan več ne imel
109 72|    glave, ko bi vi kaj veljali. Pa saj vem: kar so se obabili
110 72|         Dunaj si otel; zato boš pa dobil vina sod, ki drži
111 72|       pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač ti
112 72|     Dobro me poslušaj! To moraš pa vse domu na Kranjsko spraviti,
113 72|    spraviti, ako hočeš. Prodati pa ne smeš cepêra, ne tukaj
114 72|       pri Sveti Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdui.
115 72|         praviš, da je kobilica, pa greš lepo počasi proti Vrhu.
116 72|         vse Vrhovščake, posebno pa mater županjo!" ~
117 73|      Cesarica je to izgovorila, pa je šla precej spet v svoje
118 73|      bilo jako sram. Kaj bi jih pa tudi ne bilo? Prebito jih
119 73|    kakor takim gre! Krpan se je pa držal, da je bil skoraj
120 73|      srditega čela; obrvi so mu pa sršele ko dve metli. Da
121 73|        od strani gledal, cesar! Pa vendar, ker sta bila vedno
122 74|                        Krpan ga pa nič ne posluša, temveč zadene
123 74|         desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durim
124 74|      Veste kaj? Bog vas obvari! Pa nikar kaj ne zamerite!" ~
125 75|         besede prime za kljuko, pa kakor da bi hotel iti. ~
126 77|      očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z mano? Kdo
127 77|        ni bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto
128 77|         mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z mano? In
129 77|         takisto dela z mano? In pa še zavoljo mesa in vina
130 77|        to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa
131 77|       pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo
132 77|      noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo bi mislil, da
133 77|         za vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim voglom, še
134 77|    dvoru ne, hvalo Bogu! Darove pa spet take dajate, da človek
135 77|      sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset
136 77|       pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač; tako
137 77|        ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati!
138 77|         tudi ne kaže prenašati! Pa jaz bom drugo naredil, kakor
139 77|       jih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal,
140 77|         sekiro, bodisi lipa ali pa lipec, hudolesovina ali
141 77|    kamnito ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča
142 77|     ležal, dokler bo sod moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti.
143 77|         Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo
144 77|       kočijo in služabnika, ali pa še celo svojo hčer, ki ne
145 77|         zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali
146 77|         boste morali natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci
147 77| besedice govorjenja. Ker ste me pa sami ustavili, ne bodite
148 77|     ujezi, to mu zabelim.' zdaj pa le zdravi ostanite!" ~
149 79|     sabo: kdor ni grbast, morda pa je trobast! Moje obnašanje
150 79|         pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!" ~
151 81|      sem bil vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo
152 81|       ko bi to naredil. -- Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na
153 83|                     Krpan: "Kaj pa sem nesel na tovoru?" ~
154 84|                   Cesar: "Bruse pa kresilno gobo." ~
155 87|                     Krpan: "Jaz pa za bruse in kresilno gobo
156 87|         vas ne vašega kočijaža. Pa taka je le: kadar se človek
157 87|     pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja
158 90|          Minister Gregor, ti ga pa le pusti! Že jaz vem, kako
159 91|       drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni
160 91|  duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti,
161 92|      pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. Ali
162 92|        je: "Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin
163 93|       je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu veleli;
164 93|     prodaš meni pogače in vino, pa kar je še drugih reči? Najlaže
165 93|   Mošnjo cekinov ti dam; ti boš pa blago pustil. Kdo bo to
166 94|      odgovori: "Poldrugo mošnjo pa še kakšno krono povrhu,
167 94|         bi prodajal brat bratu. Pa naj bo, no, pri vas ne bom
168 94|       lazim rad okoli gosposke! Pa saj imam priče, da ste vi
169 95|     brez tebe. Ná mošnjo; tu je pa še pismo. Saj nocoj tako
170 96|       me bo ustavljal na cesti; pa tudi zavoljo mošnjička se
171 96|          kakor lovi ga! Pri vas pa ne bom ostajal čez noč,
172 96|       bi bil imel oči zavezane; pa sem vendar gledal na levo
173 97|        potlej mu je roko podal, pa tudi Gregorju velel, da
174 98|    Sveti Trojici. Pozdravil bom pa že Vrhovščake in mater županjo.
175 99|    pravi cesar, minister Gregor pa nič.~