Paragraph

  1 1 |    časov, kako so ljudje živeli in kako so imeli to in to reč
  2 1 |      živeli in kako so imeli to in to reč med sabo. Enkrat
  3 2 |       starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je neki
  4 2 |     Krpan se je pa vedno umikal in gledal, da mu niso mogli
  5 3 |                  Bilo je pozimi in sneg je ležal krog in krog.
  6 3 |    pozimi in sneg je ležal krog in krog. Držala je samo ozka
  7 3 |       temveč prime brž kobilico in tovor ž njo pa jo prenese
  8 7 |          Krpan se naglo izmisli in reče: "I kaj? Kresilno gobo
  9 8 |           Na to se cesar začudi in pravi: "Ako so brusi, pokaj
 10 9 |      zato sem jih v slamo zavil in v vrečo potisnil." ~
 11 11|            Krpan se malo zareži in pravi: "Vem, da imajo vaši
 12 11|        taki kobili dve uri hoda in tudi še dalj, če je treba." ~
 13 12|          da bi se zapomnilo, -- in veli pognati. ~
 14 13|            Minilo je potem leto in nekateri dan. Krpan je pa
 15 13|        zmerom tovoril po hribih in dolinah. Kar se pripeti,
 16 13|      gre pred tolikim gospodom, in pravi: "Cesarost, ali več
 17 15|         tovoril s kresilno gobo in brusi, ne veste, kako je
 18 17|    ustrašil; pisano je pogledal in prijel prvega in druge ž
 19 17|       pogledal in prijel prvega in druge ž njim omlatil, da
 20 17|        videl, kar se je godilo, in naglo reče: "Zdaj pa že
 21 20|        Krpan ga neverno pogleda in odgovori: "Kdor če iti na
 22 20|       nositi, koder bom tovoril in dokler bom tovoril." ~
 23 24|                 Krpan se začudi in pravi: "Cesar? -- Menda
 24 25|      ustrahuje. Dosti vojščakov in gospode je že pobil; pa
 25 25|         zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta." ~
 26 26|        do vsega, kar je slišal, in reče tedaj: "Če ni drugega
 27 26|         vodili za nos!" To reče in brž dene sol s kobile, kobilo
 28 26|        se preobuje, ven priteče in sede v kočijo ter naglo
 29 29|     Brdavs, Brdavs!" Vpije malo in veliko, možje in žene. "
 30 29|     Vpije malo in veliko, možje in žene. "Ravno danes je umoril
 31 30|         Krpan veli urno pognati in tako prideta na cesarski
 32 30|   pavijo, da je neki silo velik in jako lep. Tam stoji straža
 33 30|     straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, naj
 34 30|       vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz;
 35 30|      zimi, naj bo še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem
 36 30|       dnevom, da naj se nikomur in nikoli ne oglasi, samo tačas,
 37 30|       kadar se bo pripeljal tak in tak človek. Tako so se veselili
 38 30|      vpitje, precej ve, kdo je, in teče mu naproti, pa ga pelja
 39 36|       si prenašal zdaj le bruse in kresilno gobo po Kranjskem;
 40 36|       gobo po Kranjskem; sulice in meča menda še nisi videl
 41 37|       pravi Krpan; "kako ga bom in s čim ga bom, to je moja
 42 38|         je bilo cesarju pogodu, in brž veli prinesti polič
 43 38|    prinesti polič vina pa kruha in sira, rekoč: "Na, Krpan,
 44 39|      zato, ker jedo, kadar hoče in kolikor hoče kateri, zgolj
 45 39|      vstane. Cesar je vse videl in, ker je bil pameten mož,
 46 39|      četrti janjca, tri kopune, in ker sredice ni jedel, skorje
 47 39|    štirih belih pogač, z maslom in jajci oméšanih; vino je
 48 40|       oklepe za na prsi, čelade in kakor se imenuje to in ono;
 49 40|   čelade in kakor se imenuje to in ono; Krpan izbira in izbira,
 50 40|         to in ono; Krpan izbira in izbira, pa kar prime, vse
 51 40|         vendar se stori srčnega in vpraša: "No, boš kaj kmalu
 52 42|                   Cesar se čudi in pravi: "Če to ne bo zate,
 53 42|        ne vem, kako bi? Večjega in boljega nimamo." ~
 54 44|         taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo
 55 44|        kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako
 56 44|          Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga
 57 44|     hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje
 58 44|   izgotovi, gre na cesarski vrt in poseka mlado, košato lipo
 59 44|   zmerom za petami, brž priteče in zavpije: "Krpan! I kaj pa
 60 47|         njim, ti pa veliko čast in slavo za njim!" ~
 61 48|         pa vendar jezo pogoltne in reče: "Kar se tiče Brdavsa,
 62 48|       ki se boji vsakega ocepka in kamna. Koliko junakov pa
 63 49|         modrost Martinovih ust, in potem gre ž njim. Ko prideta
 64 52|         Krpan pak izleče prvega in zadnjega in vse druge čez
 65 52|       izleče prvega in zadnjega in vse druge čez prag; še celo
 66 58|    brade, da bi ga malo oskubla in zlasala. Ampak pustimo šale
 67 60|               Skušali so jahači in konjarji in vsi tisti, ki
 68 60|   Skušali so jahači in konjarji in vsi tisti, ki so učeni,
 69 60|         Bes te lopi!" reče eden in drug. "Majhno kljuse, velika
 70 61|     Erazma dan. Krpan vzame kij in mesarico, zasede kobilico,
 71 62|     začne s hrohotom smejati se in reče: " Ali je to tisti
 72 62|       kakor je sam cesarjev sin in sto drugih!" ~
 73 63|        živo željo do svoje koče in do svoje peči; ali poprej
 74 63|         ne za tvoje velikanstvo in za vse krvave poboje. Prijezdi
 75 65|       ampak misli si: ta je hud in močan; pa kaj bo -- kmet
 76 66|    zasukneta vsak svojega konja in zdirjata si od daleč naproti.
 77 66|        zadere v mehko lipovino; in preden ga velikan more izdreti,
 78 66|     deval, ter mu stopi za vrat in reče: "No, zdaj pa le hitro
 79 66|      izmoli en očenašek ali dva in pa svojih grehov se malo
 80 67|    mesarico ter mu odseka glavo in se vrne proti mestu. ~
 81 69|       da je dosegel toliko čast in držal se je na svoji kobilici,
 82 70| poslopje vsi knezi, vojskovodje in vsa prva gospoda s Krpanom,
 83 70|    spregovori najprvo sam cesar in pravi: "Zdaj si pa le izberi!
 84 70|      zmogel tolikega sovražnika in otel deželo in mesto velike
 85 70|       sovražnika in otel deželo in mesto velike nadloge in
 86 70|         in mesto velike nadloge in nesreče. Nimam take stvari
 87 71|        ne bilo meni napak, Bogu in dobrim ljudem pa všeč. Vašega
 88 71|        babo po svetu prenašati! In ko bi se zdaj na cesti nama
 89 71|   takega nakretilo, vaši hčerki in pa meni? Od tukaj do Vrha
 90 72|         v zakon, pride tudi ona in pravi: "Ne boš je imel,
 91 72|     dobro veš, da so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj bo
 92 72|        Krpan, otel si cesarstvo in tudi Dunaj si otel; zato
 93 72| petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset janjcev
 94 72|      pet pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač
 95 72|        stori, kakor se ti zdui. In ker zdaj nimamo tukaj nobenega
 96 73|         zato se počasi predrzne in reče mu: "Krpane, le ti
 97 74|         mesarico, stopi k durim in reče: "Veste kaj? Bog vas
 98 77|       Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? Vi ali jaz?
 99 77|         pa takisto dela z mano? In pa še zavoljo mesa in vina
100 77|     mano? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati?
101 77|     matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta
102 77|      nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe,
103 77|  Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev
104 77|      sto pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač;
105 77|       si bom znesel na dvorišče in, ako jih bo premalo, potlej
106 77|  postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler
107 77|      zopet pošljite pome kočijo in služabnika, ali pa še celo
108 77|          ki ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli,
109 77|     Trojice! Ako bo Krpan, mesa in kosti gotovo ne bo imel;
110 80|         daj nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako
111 81|         bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni
112 81|       bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti,
113 87|         Krpan: "Jaz pa za bruse in kresilno gobo ravno toliko.
114 89|         kakor raženj; ki je vas in vašega magistrovanja z vami
115 91|         skladali pripovedovavke in pesmi, da se bo govorilo,
116 91|    veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi
117 93|    Kadar je bilo pismo narejeno in zapečateno, pravi cesar
118 93|          ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je še drugih
119 96|        tudi v Kopru, na Vrhniki in v Ljubljani; ali tolikih
120 96|   kočijažem sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem prišel,
121 96|       sem vendar gledal na levo in tudi na desno; ali to ni
122 98|                Krpan zadene kij in mesarico, in to so bile
123 98|         zadene kij in mesarico, in to so bile njegove zadnje
124 98|  Pozdravil bom pa že Vrhovščake in mater županjo. Zdravi ostanite!" ~