Paragraph

  1 2 |        človek. Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. Dela
  2 2 | prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli;
  3 2 |           vedno umikal in gledal, da mu niso mogli do živega. ~
  4 3 |        njo pa jo prenese v stran, da bi je voz ne podrl. Menite,
  5 3 |          je voz ne podrl. Menite, da je Krpana to kaj mudilo
  6 4 |           videvši, veli kočijažu, da naj konje ustavi. Ko se
  7 9 |         ve, kaj pravi: "Bojim se, da bi od mraza ne razpokali;
  8 10|         taki reči streže. Kaj pa, da si konjiča tako lahko prestavil?
  9 11|       malo zareži in pravi: "Vem, da imajo vaši konji več mesa;
 10 12|         Cesar si misli: To velja, da bi se zapomnilo, -- in veli
 11 13|          dolinah. Kar se pripeti, da pride na Dunaj strašen velikan,
 12 13|          imel tako boječih ljudi, da bi dejal: nihče si ni upal
 13 13|     gospodo! Presneta reč vendar, da mu nihče ne more biti kos!"
 14 17|        bili pa vse čisto ovédeli, da se zopet napravlja po kupčiji.
 15 17|          in druge ž njim omlatil, da so vsi podplate pokazali.
 16 17|      naglo reče: "Zdaj pa že vem, da sem prav pogodil. Ti si
 17 18|       zavoljo soli kaj, svetujem, da mirujete; petnajst jih je
 18 21|        pravi: "Nikar ti ne misli, da šale uganjam." ~
 19 25|           pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti
 20 26|           let staro; samo varite, da me ne boste vodili za nos!"
 21 26|       kočo ter se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo
 22 28|           vpraša: "Kaj pa vam je, da vse žaluje?" ~
 23 29|     globoko v srce pekla sramota, da bi ne imela krona junaka
 24 30|         cesarski dvor, ki pavijo, da je neki silo velik in jako
 25 30|     štirinajst dni dan za dnevom, da naj se nikomur in nikoli
 26 34|           žalosten zavrne: "Menim da, ko bi jo le mogli! Oh,
 27 34|        mislim, pod soncem jujaka, da bi vzel Brdavsu glavo!" ~
 28 35|        Slišal sem," pravi Krpan, "da vsi ljudje vse vedo; na
 29 35|     peklensko ga bom premikastil, da se mu nikdar več ne bodo
 30 35|      Dunaju razsajati; če Bog dá, da je res!" ~
 31 36|      skrbelo; zato pa tudi reče: "Da si močan, tega si me preveril;
 32 39|           Saj menda je že slišal, da gospoda so vsi malojedni
 33 39|         mož, tudi precej spoznal, da takemu truplu se morajo
 34 44|       pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri
 35 44|          če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje.
 36 44|     cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši.
 37 44|         Krpan! I kaj pa to delaš? Da te bes opali! Ne veš, da
 38 44|          Da te bes opali! Ne veš, da cesarica raje dá vse konje
 39 45|               Krpan z Vrha pa, ne da bi se bal, odgovori: "Kar
 40 46|            Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je
 41 47|          katerega hočeš. Saj vem, da le širokoustiš. Kdaj bom
 42 47|    odstrizi glavo, ako si za kaj, da bo imela moja država mir
 43 48|          Koliko junakov pa imate, da bi si upali nádenj? Zapomnite
 44 48|            ki me mrazijo pri vas. Da bi le vsi ljudje vselej
 45 48|           hudoben ter ne pomisli, da je Bog velik, človek majhen.
 46 48|        Zdaj pa le pojdite, greva, da konja izbereva. Nočem takega,
 47 48|           izbereva. Nočem takega, da bi pod mojo težo pred velikanom
 48 50|          Krpan odgovori: "Po tem, da se mi ne bo dal za rep čez
 49 51|     cesarico, svarim te, vari se, da te kateri ne ubije; konji
 50 53|           pravdanski človek! Vem, da ga nimam v cesarstvu takega,
 51 53|         nimam v cesarstvu takega, da bi ga ti, zagovédnež, ne
 52 54|       svojo glavo, če ni drugače; da ne poreko Dunajčanje z Brdavsom
 53 54|       Dunajčanje z Brdavsom vred, da lažem." ~
 54 57|         rekoč: "Zdaj pa že vidim, da si bebec ali pa mene delaš
 55 58|       pasa ne, nikar že do brade, da bi ga malo oskubla in zlasala.
 56 58|        nimajo drugega dela, kakor da ž njimi dražijo svojega
 57 61|         noge je imel velike, tako da so se skoraj po tleh za
 58 62|          bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare
 59 62|           matere, ako jo še imaš, da bi ne žalil svoje žene,
 60 62|         dal. Pojdi mi izpred oči, da te videl ne bom, pa le naglo,
 61 63|          poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne
 62 63|           poboje. Prijezdi bliže, da si podava roke; nikoli si
 63 63|        bova pozneje; ali pravijo, da Bog nima rad, če pride kdo
 64 64|       Krpan mu jo pa tako stisne, da precej kri izza nohtov udari. ~
 65 66|        Brdavs visoko vzdigne meč, da bi že o prvem odsekal sovražniku
 66 66|           urno podstavi svoj kij, da se meč globoko zadere v
 67 66|         se mi domov za peč; znaj, da komaj čakam, da bi zopet
 68 66|        peč; znaj, da komaj čakam, da bi zopet slišal zvon, ki
 69 69|         se je to kaj dobro zdelo, da je dosegel toliko čast in
 70 69|          kateri grm bi jo obesil, da bi jo videlo več ljudi. ~
 71 70|          take stvari v cesarstvu, da bi dejal: ne dam ti je,
 72 71|           ne vem, kako bi vendar, da bi ne bilo meni napak, Bogu
 73 71|         vseh rečeh. Dobrote, res, da je navajena, tistega ne
 74 71|        Tako se mi je sitno zdelo, da vam na morem povedati! Raje
 75 71|       povedati! Raje bi bil imel, da bi se mi bili utrgali v
 76 71|         bi zbolela; saj vemo vsi, da take mehkote niso vajene
 77 71|      premisli, menda bo najbolje, da vam ostane cesarična, meni
 78 72|           vse izvedele. Ko sliši, da cesar ponuja Krpanu svojo
 79 72|         Ljubeznivi moj mož, menda da ti je kri v glavi zavrela --
 80 72|          morem ti dobrega reči -- da govoriš take besede, ki
 81 72|         besede, ki sam dobro veš, da so prazne ena in druga.
 82 72|           gospodje! Grdo je tako, da se mora kmet za vas bojevati!
 83 72|          svojo kozico, ki praviš, da je kobilica, pa greš lepo
 84 73|        gre! Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu
 85 73|           pa sršele ko dve metli. Da te treni, kako je bilo vsem
 86 73|           midva bova že naredila, da bo prav!" ~
 87 75|         prime za kljuko, pa kakor da bi hotel iti. ~
 88 77|          odgovori: "Koga? Menite, da nisem še zadosti slišal,
 89 77|         svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče
 90 77|           Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni
 91 77|       Darove pa spet take dajate, da človek ne more do njih;
 92 77|        mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog
 93 78|      pojdeš od naše hiše, verjemi da ne! Saj sem jaz gospodar,
 94 79|    obnašanje ni za vsa, že vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo,
 95 79|          Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj
 96 81|        naredil. -- Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel! Kmalu
 97 88|         minister Gregor: "Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren
 98 90|      sovraštvu ostala, ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor,
 99 90|  sovraštvu ostala, ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, ti
100 91|          otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Kaj se
101 91|          pripovedovavke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo
102 91|        svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško
103 93|      cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov
104 94|         kakšno krono povrhu, vem, da je lepo vredno, ko bi prodajal
105 94|         bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel pri cesarici
106 94|      gosposke! Pa saj imam priče, da ste vi prevzeli vse sitnosti,
107 96|        bodi najpopred za pisemce, da ga bom v zobe vrgel vsakemu,
108 96|         skozi to. Že hudo me ima, da bi spet enkrat bil na Vrhu
109 96|            ko bi mi dali človeka, da bi me spremil do ceste.
110 96|          ni dano vsakemu človeku, da bi vselej vedel, kje je." ~
111 97|           pa tudi Gregorju velel, da naj mu roko poda. Minister