Paragraph

 1 1 |        živeli in kako so imeli to in to reč med sabo. Enkrat
 2 1 |  živeli in kako so imeli to in to reč med sabo. Enkrat v nedeljo
 3 3 |     dandanes. V naših časih je to vse drugače, seveda; saj
 4 3 |    podrl. Menite, da je Krpana to kaj mudilo kali? Bilo mu
 5 4 |                         Cesar, to videvši, veli kočijažu,
 6 4 |        naj konje ustavi. Ko se to zgodi, vpraša silnega moža: "
 7 8 |                             Na to se cesar začudi in pravi: "
 8 12|                Cesar si misli: To velja, da bi se zapomnilo, --
 9 13|  umoril, kogar je obvladal. -- To je cesarju začelo iti po
10 17|         lepo kočijo po Krpana. To je bil ravno tačas natovoril
11 17| podplate pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver
12 19|       se meni od soli, reče na to: "Le urno zapri kobilo v
13 20|     mora pustiti trebuh zunaj, to sem slišal od starih ljudi;
14 23|                             Na to zopet govori sel: "Kar sem
15 26|                      Krpana je to s pridom utešilo ter jako
16 26|       Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor
17 26|       ne boste vodili za nos!" To reče in brž dene sol s kobile,
18 37|        ga bom in s čim ga bom, to je moja skrb. Ne bojim se
19 38|                            Vse to je bilo cesarju pogodu,
20 39|                   Krpanu se je to vele malo zdelo; polič vina
21 40|         Ko prideta v orožnico, to je v tisto shrambo, kjer
22 40|     čelade in kakor se imenuje to in ono; Krpan izbira in
23 40|  Cesarja skoraj obide zona, ko to vidi; vendar se stori srčnega
24 41|     izbiral?" odgovori Krpan. "To je sama igrača; to ni za
25 41|     Krpan. "To je sama igrača; to ni za velikana, ki se mu
26 42|    Cesar se čudi in pravi: "Če to ne bo zate, sam ne vem,
27 43|                             Na to reče oni: "Veste kaj? Pokažite
28 44|      sežgani!" pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je
29 44|        enakosti z mesarico. Ko to izgotovi, gre na cesarski
30 44|      zavpije: "Krpan! I kaj pa to delaš? Da te bes opali!
31 44|        vse konje od hiše kakor to lipo od mize? Pa si jo posekal!
32 45|        bal, odgovori: "Kar je, to je. Zakaj pa mi niste druge
33 48|    reče: "Kar se tiče Brdavsa, to ni igrača, kakor bi kdo
34 52|       noči pa o svetem Telesu; to se je menda cesarju posebno
35 59|                      Cesar, ko to sliši, urno pošlje na Vrh
36 62|   smejati se in reče: " Ali je to tisti Krpan, ki so ga poklicali
37 63|    vzamem glavo. Pa ne zameri! To mi je naročil moje gospod,
38 64| Velikan se nekoliko začudi, ko to sliši. Naglo prijezdi ter
39 67|                                To izreče, pa vzame počasi
40 69|                   Krpanu se je to kaj dobro zdelo, da je dosegel
41 71|    prekajenega na ražnju. Samo to ne vem, kako bo. -- Nesla
42 71|         kakšno kramo prodajam. To je presneto slaba krama,
43 71|      cika coka s konjem. Če se to prav do dobrega vse premisli,
44 72|       dali. Dobro me poslušaj! To moraš pa vse domu na Kranjsko
45 73|                    Cesarica je to izgovorila, pa je šla precej
46 77|      grjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa
47 77|        človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački
48 77|    imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat
49 77|     kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.' zdaj pa le
50 78|                 Cesar pravi na to: "Martin, potrpi no! Vsaj
51 80|                             Na to pristopi minister Gregor,
52 80|  nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno.
53 81|       zarobljeni pameti, ko bi to naredil. -- Zdaj pa dobro,
54 85|                        Krpan: "To je bilo tačas, ko ste se
55 88|                             Na to pravi minister Gregor: "
56 88|        veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; državi
57 91|        vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če
58 91|   angleško sol po svetu. Če mi to daste, naj bom ves malopridnež,
59 93|        pa blago pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete
60 95|   Cesar mu dé: "Nič se ne boj; to bom že poravnal sam brez
61 96|        se vam ne zamerim skozi to. Že hudo me ima, da bi spet
62 96|     levo in tudi na desno; ali to ni dano vsakemu človeku,
63 98|     zadene kij in mesarico, in to so bile njegove zadnje besede