Paragraph

 1 2 |   človek. Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. Dela mu
 2 2 |    ostro prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma
 3 2 |      Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli; poštenega
 4 3 |         bil kmečki človek, zato ga tudi ni poznal; pa saj ni
 5 13|       je cesar toževal, kočijaž ga je pa slišal. Pristopi tedaj
 6 17|     Pridejo tedaj nadenj ter se ga lotijo; bilo jih je petnajst.
 7 20|                           Krpan ga neverno pogleda in odgovori: "
 8 20|     slišal od starih ljudi; jaz ga pa menim s sabo nositi,
 9 25|      pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti
10 25|        pobil; pa smo rekli: ,Če ga živ krst ne zmore, Krpan
11 25|        živ krst ne zmore, Krpan ga bo.' Lej, ti si zadnje upanje
12 26|        se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo sram.
13 29|     umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v srce pekla
14 30|      Krpana na Dunaj. Kaj bi se ga pa ne? Presneto jim je bila
15 30|          in teče mu naproti, pa ga pelja v gornje hrame. Čudno
16 30|         tako grobo zdelo. Cesar ga vpraša: "Krpan z Vrha! Ali
17 34|         jo le mogli! Oh, ali ni ga, mislim, pod soncem jujaka,
18 35|      človek, ali tako peklensko ga bom premikastil, da se mu
19 36|       kakor te besede! Le nekaj ga je še skrbelo; zato pa tudi
20 36| križevem potu v cerkvi. Kako se ga boš pa lotil?" ~
21 37|      bojte," pravi Krpan; "kako ga bom in s čim ga bom, to
22 37|    Krpan; "kako ga bom in s čim ga bom, to je moja skrb. Ne
23 37|       vsemu še imena ne vem, če ga ima kaj veliko na sebi." ~
24 39|     imel pa na pravici, kolikor ga je mogel. ~
25 44|                           Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico,
26 44|         in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema
27 46|       toča že pobila; pa vendar ga je skrbelo, kako bi se izgovoril
28 47|      velikana. Če misliš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako
29 48|          vi pa rekli: 'Poglejte ga, še konja mi je izpridil!'" ~
30 52|       prag; še celo tistega, ki ga je sam cesar jahal samo
31 52|         Potem reče Krpan: Tukaj ga nimate za moje sedlo! Pojdiva
32 53|      pravdanski človek! Vem, da ga nimam v cesarstvu takega,
33 53|         cesarstvu takega, da bi ga ti, zagovédnež, ne izlekel!" ~
34 58|        nikar že do brade, da bi ga malo oskubla in zlasala.
35 61| nobenega ni bal; celo sam cesar ga je rad poslušal, kadar je
36 62|        je to tisti Krpan, ki so ga poklicali nadme tako daleč,
37 66|       mehko lipovino; in preden ga velikan more izdreti, odjaha
38 66|      potegne Brdavsa na tla, pa ga položi, kakor bi otroka
39 68|      cesar mu pride naproti, pa ga objame pričo ljudstva, ki
40 74|                           Krpan ga pa nič ne posluša, temveč
41 77|        ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti;
42 77|         morali natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo
43 77|         Jernejko na Golem: 'Ali ga bom s pogačo pital, kadar
44 77|      kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.'
45 80|      ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!" ~
46 88|      državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!" ~
47 88|      škodo. Primite ga, zaprimo ga!" ~
48 90|         ne. Minister Gregor, ti ga pa le pusti! Že jaz vem,
49 92|         ni pritegnil. Ali cesar ga ni poslušal, ampak šele
50 96|        najpopred za pisemce, da ga bom v zobe vrgel vsakemu,
51 96|      Vselej pravijo: bolje drži ga, kakor lovi ga! Pri vas
52 96|       bolje drži ga, kakor lovi ga! Pri vas pa ne bom ostajal