Paragraph

 1 3 |      voz; na vozu je pa sedel cesar Janez, ki se je ravno peljal
 2 4 |                               Cesar, to videvši, veli kočijažu,
 3 6 |       kaj pa nosiš v tovoru?" cesar dalje vpraša. ~
 4 8 |                      Na to se cesar začudi in pravi: "Ako so
 5 10|                               Cesar, ki mu je bil menda silni
 6 12|                               Cesar si misli: To velja, da bi
 7 13|   našega cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni imel tako boječih
 8 13|       more biti kos!" Tako je cesar toževal, kočijaž ga je pa
 9 14|                               Cesar vpraša nekoliko nevoljen: "
10 16|               Saj res," pravi cesar, "precej se mora ponj poslati." ~
11 23|     Oni gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drug, veš." ~
12 24|    Krpan se začudi in pravi: "Cesar? -- Menda vendar ne?" ~
13 25|                               Cesar, cesar! Le poslušaj. Prišel
14 25|                        Cesar, cesar! Le poslušaj. Prišel je
15 30|     je bila huda za nohti! Ko cesar sliši vpitje, precej ve,
16 30|      je vse tako grobo zdelo. Cesar ga vpraša: "Krpan z Vrha!
17 32|                               Cesar pravi: "Kaj pomaga ljubo
18 34|                               Cesar žalosten zavrne: "Menim
19 39|    pogledal ter naglo vstane. Cesar je vse videl in, ker je
20 42|                               Cesar se čudi in pravi: "Če to
21 44|            Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila
22 44|     gospoda poleti hladit se. Cesar, ki mu je bil zmerom za
23 46|                               Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga
24 47|                               Cesar, zastran lipe še zmerom
25 49|                               Cesar je kar obstekel, poslušajo
26 51|                               Cesar pravi: "Le skusi! Ali daravno
27 52|    celo tistega, ki ga je sam cesar jahal samo dvakrat v letu,
28 53|                               Cesar odgovori čméren: "Če niso
29 55|          Pa ni tista," vpraša cesar, "ki si ž njo plesal po
30 57|                               Cesar pa se razhudi, rekoč: "Zdaj
31 59|                               Cesar, ko to sliši, urno pošlje
32 61|     nobenega ni bal; celo sam cesar ga je rad poslušal, kadar
33 63|       je naročil moje gospod, cesar; jaz nisem vedel ne zate
34 68|     pridero k njemu, tudi sam cesar mu pride naproti, pa ga
35 70|        spregovori najprvo sam cesar in pravi: "Zdaj si pa le
36 72|    vse izvedele. Ko sliši, da cesar ponuja Krpanu svojo hčer
37 73|      njega čudno pri srcu! Še cesar je plaho od strani gledal,
38 73|       plaho od strani gledal, cesar! Pa vendar, ker sta bila
39 76|                               Cesar poteče za njim: "Čaki no!
40 78|                               Cesar pravi na to: "Martin, potrpi
41 82|                               Cesar: "Bilo je tako, bilo!" ~
42 84|                               Cesar: "Bruse pa kresilno gobo." ~
43 86|                               Cesar: "Bosa je ta! V Trst sem
44 90|                               Cesar pravi: "Le ti meni povedi,
45 92|                               Cesar je bil precej pri volji;
46 92|     nikakor ni pritegnil. Ali cesar ga ni poslušal, ampak šele
47 93| narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: "Martin, ali prodaš
48 95|                               Cesar mu dé: "Nič se ne boj; to
49 97|                               Cesar mu je obljubil svojega služabnika,
50 99|           Srečno hodi!" pravi cesar, minister Gregor pa nič.~