Paragraph

 1 1 |       od nekdanjih časov, kako so ljudje živeli in kako so
 2 1 |       so ljudje živeli in kako so imeli to in to reč med sabo.
 3 2 |      ostro prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje
 4 2 | zalezli; poštenega boja ž njim so se bali ravno tako kakor
 5 8 |    cesar začudi in pravi: "Ako so brusi, pokaj so pa v vrečah?" ~
 6 8 |    pravi: "Ako so brusi, pokaj so pa v vrečah?" ~
 7 11|      kobilice za vse štiri, ki so tukaj napreženi. Kar se
 8 17|                        Poslali so veliko, lepo kočijo po Krpana.
 9 17|        pred svojo kočo: mejači so bili pa vse čisto ovédeli,
10 17|       druge ž njim omlatil, da so vsi podplate pokazali. Ravno
11 27|        črno pregrnjeno; ljudje so pa klavrno lazili kakor
12 30|        tak in tak človek. Tako so se veselili Krpana na Dunaj.
13 39|       je že slišal, da gospoda so vsi malojedni zato, ker
14 39|      večji deleži meriti; zato so mu pa dajali od tega časa
15 44|      iznad kamnite mize, kamor so hodili gospoda poleti hladit
16 51|      te kateri ne ubije; konji so iskri." ~
17 60|                        Skušali so jahači in konjarji in vsi
18 60|      konjarji in vsi tisti, ki so učeni, kako velja v strah
19 61|        je imel velike, tako da so se skoraj po tleh za njim
20 62|      Ali je to tisti Krpan, ki so ga poklicali nadme tako
21 63|     domov za peč; tvoje besede so mi obudile v srcu živo željo
22 68|                 Dunajčanje, ki so do zdaj le od daleč gledali,
23 71|       kamor sem prišel, povsod so me vprašali, kakšno kramo
24 72|   besede, ki sam dobro veš, da so prazne ena in druga. Pa
25 72|       veljali. Pa saj vem: kar so se obabili možje, je vsaka
26 73|     izpod srditega čela; obrvi so mu pa sršele ko dve metli.
27 93|        branil se pa le ni, kar so mu veleli; zakaj cesarja
28 98|  zadene kij in mesarico, in to so bile njegove zadnje besede