| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Martin Krpan z Vrha IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
1001 48| kakor bi kdo z grma zapodil vrabca, ki se boji vsakega ocepka 1002 77| natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! 1003 66| zibel deval, ter mu stopi za vrat in reče: "No, zdaj pa le 1004 72| zraven, poslušala pa je za vrati, kakor imajo ženske navado, 1005 30| Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, 1006 8 | so brusi, pokaj so pa v vrečah?" ~ 1007 9 | sem jih v slamo zavil in v vrečo potisnil." ~ 1008 54| poreko Dunajčanje z Brdavsom vred, da lažem." ~ 1009 91| Ampak vendar je vsak delavec vreden svojega plačila, to sem 1010 73| da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za 1011 96| pisemce, da ga bom v zobe vrgel vsakemu, kdor me bo ustavljal 1012 60| premaknil z mesta; vsakega je vrgla na gnojno gomilo. "Bes te 1013 96| Reki bil, tudi v Kopru, na Vrhniki in v Ljubljani; ali tolikih 1014 67| ter mu odseka glavo in se vrne proti mestu. ~ 1015 29| Do zdaj se še nihče ni vrnil iz boja." ~ 1016 35| se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju 1017 44| izgotovi, gre na cesarski vrt in poseka mlado, košato 1018 77| rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči 1019 72| lipe nad kamnito mizo na vrtu; zato je tudi ni bilo zraven, 1020 17| pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver pripelja 1021 72| so se obabili možje, je vsaka baba neumna, katera se omoži! 1022 77| za vsakim voglom, še na vsakem cesarskem dvoru ne, hvalo 1023 26| dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, in reče 1024 37| velikanovega orožja, ki vsemu še imena ne vem, če ga ima 1025 39| kvišku pogledal ter naglo vstane. Cesar je vse videl in, 1026 63| vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne zameri! To 1027 66| daleč naproti. Brdavs visoko vzdigne meč, da bi že o prvem odsekal 1028 34| pod soncem jujaka, da bi vzel Brdavsu glavo!" ~ 1029 33| bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!" ~ 1030 77| Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.' zdaj pa le zdravi ostanite!" ~ 1031 13| obvladal. -- To je cesarju začelo iti po glavi: "Lejte-si 1032 62| jezdeca, svojega sovražnika, začne s hrohotom smejati se in 1033 66| svoj kij, da se meč globoko zadere v mehko lipovino; in preden 1034 52| Krpan pak izleče prvega in zadnjega in vse druge čez prag; še 1035 86| toliko vem, kakor za svojo zadnjo uro." ~ 1036 77| Koga? Menite, da nisem še zadosti slišal, ka-li? Meni bi gotovo 1037 53| cesarstvu takega, da bi ga ti, zagovédnež, ne izlekel!" ~ 1038 72| ponuja Krpanu svojo hčer v zakon, pride tudi ona in pravi: " 1039 2 | mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli; poštenega boja ž njim so 1040 63| tebi vzamem glavo. Pa ne zameri! To mi je naročil moje gospod, 1041 96| ostajal čez noč, ako se vam ne zamerim skozi to. Že hudo me ima, 1042 74| obvari! Pa nikar kaj ne zamerite!" ~ 1043 71| pravzaprav dosti ne maram zanje; ali kar Bog dá, tega se 1044 77| svojo hčer, ki ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo 1045 27| kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče. ~ 1046 93| je bilo pismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: "Martin, 1047 77| premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar mi 1048 91| Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; 1049 92| Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel!" ~ 1050 48| igrača, kakor bi kdo z grma zapodil vrabca, ki se boji vsakega 1051 12| misli: To velja, da bi se zapomnilo, -- in veli pognati. ~ 1052 48| da bi si upali nádenj? Zapomnite si, cesarost, kar sem obljubil, 1053 19| soli, reče na to: "Le urno zapri kobilo v konják, pa se hitro 1054 88| dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!" ~ 1055 81| malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. -- 1056 61| Krpan vzame kij in mesarico, zasede kobilico, pa jezdi iz mesta 1057 47| Cesar, zastran lipe še zmerom nekoliko 1058 87| taka je le: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še 1059 66| Urno zasukneta vsak svojega konja in zdirjata 1060 96| prišel, kakor bi bil imel oči zavezane; pa sem vendar gledal na 1061 9 | razpokali; zato sem jih v slamo zavil in v vrečo potisnil." ~ 1062 44| za petami, brž priteče in zavpije: "Krpan! I kaj pa to delaš? 1063 30| še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem prihodu, kakor 1064 72| menda da ti je kri v glavi zavrela -- ne morem ti dobrega reči -- 1065 77| naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na 1066 66| zasukneta vsak svojega konja in zdirjata si od daleč naproti. Brdavs 1067 32| pravi: "Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe 1068 22| Saj bi tudi ne bilo zdravo," reče Krpan. ~ 1069 26| sede v kočijo ter naglo zdrčita proti Dunaju. ~ 1070 40| pa kar prime, vse v rokah zdrobi, ker je bil silen človek. 1071 72| potlej pa stori, kakor se ti zdui. In ker zdaj nimamo tukaj 1072 97| je bil zavoljo pisma ves zelen od jeze. ~ 1073 3 | hvalo Bogu, cesto do vsakega zelnika. Nesel je Krpan po ozki 1074 4 | naj konje ustavi. Ko se to zgodi, vpraša silnega moža: "Kdo 1075 62| srce še usmiljeno. Če me zgrabi jeza, ležal boš na zemlji 1076 66| položi, kakor bi otroka v zibel deval, ter mu stopi za vrat 1077 30| kakor v cerkvi. Krpan je kar zijal, ker se mu je vse tako grobo 1078 30| vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in 1079 71| mehkote niso vajene od petih zjutraj do osmih zvečer cika coka, 1080 58| da bi ga malo oskubla in zlasala. Ampak pustimo šale takim 1081 13| skusil ž njim, gotovo je bil zmagan. Velikan pa ni bil mož usmiljenega 1082 25| rekli: ,Če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo.' Lej, ti si 1083 66| mudi se mi domov za peč; znaj, da komaj čakam, da bi zopet 1084 77| nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče in, ako jih 1085 96| za pisemce, da ga bom v zobe vrgel vsakemu, kdor me bo 1086 40| človek. Cesarja skoraj obide zona, ko to vidi; vendar se stori 1087 72| vrtu; zato je tudi ni bilo zraven, poslušala pa je za vrati, 1088 20| Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, to sem slišal od starih 1089 71| od petih zjutraj do osmih zvečer cika coka, cika coka s konjem. 1090 80| njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je; debel je; smešen tudi, 1091 66| čakam, da bi zopet slišal zvon, ki poje na Vrhu pri Sveti 1092 46| ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je toča že pobila; pa 1093 92| cesar ga ni poslušal, ampak šele dejal je: "Gregor, vzemi 1094 61| glavi je nosil star klobuk širokih krajev, na sebi pa debelo 1095 47| katerega hočeš. Saj vem, da le širokoustiš. Kdaj bom jaz papež v Rimu? 1096 88| nevaren človek; državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!" ~ 1097 73| je to izgovorila, pa je šla precej spet v svoje hrame. 1098 89| vas porinem čez svetega Štefana streho, ki stoji sredi mesta! 1099 2 | ravno tako kakor pozneje Štempiharja. Krpan se je pa vedno umikal 1100 39| sredice ni jedel, skorje štirih belih pogač, z maslom in 1101 30| Bilo je namreč naročeno že štirinajst dni dan za dnevom, da naj 1102 87| povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. 1103 62| ako jo še imaš, da bi ne žalil svoje žene, ako ti jo je 1104 34| Cesar žalosten zavrne: "Menim da, ko bi 1105 61| poslušal, kadar je kakšno prav žaltavo razdrl. ~ 1106 28| Kaj pa vam je, da vse žaluje?" ~ 1107 44| prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki 1108 70| pa le izberi! Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolikega 1109 35| več ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju razsajati; če 1110 63| so mi obudile v srcu živo željo do svoje koče in do svoje 1111 72| je za vrati, kakor imajo ženske navado, ki bi rade vse izvedele. 1112 25| pobil; pa smo rekli: ,Če ga živ krst ne zmore, Krpan ga 1113 2 | gledal, da mu niso mogli do živega. ~ 1114 2 | po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan 1115 1 | nekdanjih časov, kako so ljudje živeli in kako so imeli to in to 1116 63| besede so mi obudile v srcu živo željo do svoje koče in do