bold = Main text
    Paragraph                                   grey = Comment text

  1 1    |                                 Bilo je letošnjo jesen o svetem
  2 1    |              ust do ust. Vem, da jih je dovolj, ki tega komaj čakajo,
  3 2    |              starikavo babo, da nama je odnašala in pot kazala.
  4 2    |              še ne po tej poti; bila je tedaj obema neznana. ~
  5 3    |            njem izpeljava; pa vendar je dejala baba, da pride časi
  6 4    |         strugah in jarkih; babuza pa je pravila to in to, vendar
  7 4    |            to, vendar nič takega, da je vredno opomina. Vprašam
  8 4    |              vredno opomina. Vprašam je, ali znajo v njenem kraju
  9 4    |         vedela povedati, le v Šmarmu je kazala eno samo ženico,
 10 5    |         nemški navadi. S pravljicami je skoraj tudi ravno taka.
 11 5    |              tudi ravno taka. Minila je doba, ko se je skladalo
 12 5    |          taka. Minila je doba, ko se je skladalo in pelo. Kar se
 13 5    |        manjkalo Vuka; saj še to, kar je cvetelo med ljudmi, nam
 14 5    |              cvetelo med ljudmi, nam je moral pokazati neslovenec -
 15 6    |                                  Pot je bil zmerom enak. Šli smo
 16 6    |              nizkem grmovju. Malokje je stala majhna kočica revnega
 17 6    |       prijazno cerkvíco. Najbližé ti je grad Wagensberg, dobre pol
 18 6    |       ravnine, strugi podobne. Zidan je vrh strmega, pa ne previsokega
 19 6    |             ne previsokega hriba, ki je enak seneni kopici. Nekdaj
 20 6    |             seneni kopici. Nekdaj ga je imel Valvasor in slovečemu
 21 6    |          njej nihče ne stanuje. Tako je ukazal knez Windischgrätz,
 22 6    |        ukazal knez Windischgrätz, ki je nedavno kupil to graščino. ~
 23 7    |         dosti ravnine, pa tudi to si je obrnil človek v svojo korist,
 24 7    |     Dolenjskem; ali kapljica teh trt je še kisla, svet ni še dovolj
 25 7    |          grobov. Skoraj vsaka gomila je otrebljena in posajena z
 26 7    |           navado pri mestih. Ne vem, je li cerkovnik tako domiseln,
 27 8    |                        Kolovoznik se je obrnil kmalu spet navkreber
 28 8    |              do gostega bukovja. "To je hosta turenske graščine",
 29 9    |            pozna, da ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne
 30 9    |            miru, da ga izpridi; zato je pa dandanes povsod že tako
 31 9    |              malo drv. Prejšnjé čase je bila marsikje dana kmetom
 32 9    |          gozde so imeli. Ali kako se je ravnalo! Povénil je, potlej
 33 9    |          kako se je ravnalo! Povénil je, potlej pa pustil, naj segnije
 34 9    |           segnije na mestu, če se mu je le zdelo, da klada ne pojde
 35 9    |             na dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje obirat, ako
 36 9    |              šel zelenje obirat, ako je naletel na dolgo bukev omladnih
 37 9    |         dolgo bukev omladnih vej kaj je storil, če ni mogel ali
 38 9    |           bila predebela, posekal jo je zavoljo koša mladik. Videl
 39 9    |            Videl sem nekdaj Laha, ki je bil zalezel visoko na okléščeni,
 40 9    |             ni mogel do njega, hotel je po vsej sili drevo izpodrobiti.
 41 9    |      izpodrobiti. Ravno tako grdo se je pri nas delalo. Dejali so:
 42 11   |                              Vprašam je: "Kako se tukaj pravi?" ~
 43 14   |         grmade eno za drugo. Pravila je žena, da so v tem gozdu
 44 14   |          popotne, jemali jim, kar se je zatélo, pa tudi pobijali
 45 14   |           široko po slovenski zemlji je navadno, da se meče na tako
 46 14   |             meče na tako mesto, kjer je kdo z nesrečno smrtjo umrl,
 47 14   |             usmili tvoje duše!' Lepo je, da se miluje še po smrti
 48 14   |        miluje še po smrti človek, ki je moral nehótoma pustiti zemljo,
 49 14   |             do neznane dežele, ki se je boji vsak: bogat in siromak,
 50 14   |          kamenja navrhováti. Ta šega je še gotovo ostanek iz poganskih
 51 15   |            Le na Gobjek! Pravijo, da je kraja pot, in tudi je Gobjek
 52 15   |             da je kraja pot, in tudi je Gobjek najbolj sloveča vinska
 53 15   |         sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v obližju." ~
 54 16   |                              Hrib se je prevalil. Kakor je bilo
 55 16   |           Hrib se je prevalil. Kakor je bilo dosihdob navkreber,
 56 16   |             začeli iti navzdol. Bilo je blato in pot še neprijetna
 57 16   |            se, belim laporjem. Hosta je kmalu nehovala, samo še
 58 16   |           kak dob ali kostanj, ki ga je tukaj mnogo, nam je zaslanjal
 59 16   |            ki ga je tukaj mnogo, nam je zaslanjal razgled. Počasi
 60 16   |             ni, le ozka, zelena riža je tu in tamkaj med hribi in
 61 16   |             tudi lesenih obilo. Kjer je bliže nograda, ondi si kmet
 62 16   |            more in sme. Nekatera vas je pol ure dolga, pa ima komaj
 63 17   |                                  Ura je bíla enajst. Nismo šli več
 64 17   |             do prve zidanice. Ker se je ravno praznoval svetega
 65 17   |            svetega Martina dan, zato je bil hram tudi odprt. Stalo
 66 17   |           bil hram tudi odprt. Stalo je mnogo ljudi pred sodom v
 67 17   |           glasnem pogovoru; vino jim je majalo jezike. Gledali so
 68 17   |         jezike. Gledali so in kazalo je, da bi nam radi veleli pit;
 69 17   |            Nocoj ga bomo krstili, če je božja volja." ~
 70 18   |                                 Tare je mikalo, pa vendar ni vedela,
 71 19   |             jezikom in pravi: "Letos je dobro, hvalo Bogu!" ~
 72 20   |                                Bojec je bil čuden mož. Lice je imel
 73 20   |         Bojec je bil čuden mož. Lice je imel rdeče, pa tako nabrano
 74 20   |          kakor suha hruška. Trdno se je držal stare noše, zato pa
 75 20   |             nizko opletale. Dandanes je že malo takih dedov. Zginili
 76 20   |             se časi že od daleč, ako je od kod po cesti primigalo
 77 20   |       primigalo široko pokrivalo, ki je branilo dežja in sonca;
 78 20   |              gležnju zavihane. Živel je pri nas možiček, stara grča,
 79 20   |             do pod pazduhe, na hrbtu je pa čepela majhna záplata,
 80 20   |            ki so ji rekli: jopič, da je bil ves človek tak, kakor
 81 21   |              dvakrat velelo. V hramu je bilo dosti rázlake: trije
 82 21   |             polomljenih nogah držala je vse polno drobtin, črnih
 83 22   |                                Letos je lahko dobro," veli Končína,
 84 22   |          sušo, da nas Bog vari! Kdor je trgal šele po deževju, tisti
 85 22   |            tisti ga ima več, kajpada je tudi bolj vodeno." ~
 86 23   |               Štiriintridesetega, to je bila pijača, to! Letošnje
 87 24   |                            Enajstega je bilo pa še bolje," zavrne
 88 24   |            Bojec. "Štiriintridesetno je imelo preveliko moč, da
 89 24   |              imelo preveliko moč, da je vznak metalo; še mrli so
 90 24   |              ne bom pozabil, kako se je živelo tiste čase! Pil si
 91 24   |         noter do večera; nazadnje ti je pa še prinesel drobiža iz
 92 24   |            se ni rado sešlo. Zdaj se je pa vse predrugačilo: ~
 93 25   |               brodnikov ni več, vino je drago! Naj bo, saj ga pridelujemo.
 94 26   |            trta spet rodila. Vinstvo je bilo že dolgo ničevo. Letošnjemu
 95 26   |            ti bodi!' Samo premalo ga je. Midva z babo ga imava dve
 96 27   |            ali pa proti burji, da ga je bil dosegel mraz, tam ga
 97 27   |             bil dosegel mraz, tam ga je res nekaj manj. Kaj pa čemo?
 98 27   |               Kaj pa čemo? Kdo si ga je bil še toliko v svesti?
 99 27   |              več od lani; moj nograd je dobro visoko in gleda proti
100 27   |            gleda proti poldnu. To ti je lega za trto, vidiš!" ~
101 28   |              bodi hud, ako rečem, da je moje bolje, daravno mi nograd
102 30   |           pravi, "ti še ne veš, kako je dobremu vinu ime! Kaj meniš,
103 30   |            meniš, da tisto velja, ki je dolgo sladko? ~
104 31   |              semkaj pogledi, kako se je moje ubrisalo! Kje imaš
105 31   |              Kje imaš ti takega? Res je bolj reznó, pa bo tudi bolj
106 31   |              Gospodje tudi vedo, kaj je dobro. Le čaki, zdaj bomo
107 32   |                Le v slast ga! Saj ga je Bog dal, ni zrastlo na srcu.
108 33   |              Hvalila sva, daravno se je upiralo, ker je bilo še
109 33   |           daravno se je upiralo, ker je bilo še dopoldne; pa tudi
110 33   |              še dopoldne; pa tudi se je nama zdelo premlado. Dolenjec
111 33   |           tako malo ne smili. Takrat je vse dobre volje, malo in
112 33   |              okoli prijateljev. Tako je do blizu božiča. Šele potem,
113 33   |          ovínijo, ako le morejo, ker je to gorniku in njegovemu
114 33   |           mladega pri njem. Čudno pa je, da veseli Dolenjec tako
115 33   |          tako malo poje! Po nogradih je časi jesensko nedeljo popoldne
116 33   |            ob nedeljah, v krčmo, ako je v hramu poteklo. Kdo bi
117 34   |              stare dni od vsega, kar je imel, ne ostaja nič drugega
118 35   |             obdelávate sami? Le vino je menda vaše, kolikor si ga
119 36   |                pravi starec, "nograd je moj. V zemljo ga s sabo
120 36   |             ž njima pri eni mizi; to je tako gotovo kakor amen.
121 36   |           gotovo kakor amen. Pri nas je malo hiš, da bi se ne delili." ~
122 38   |                                 Tako je le, kaj pa čemó?" odgovori
123 38   |           čemó?" odgovori oni. "Svet je hudoben. Mladi ljudje radi
124 38   |             pomislijo, da stara kost je modrost. Po naših deželah
125 38   |             dene, kamor hoče. Koliko je osebénjkov, da nimajo razen
126 38   |          ujma na trto, potlej seveda je Bog pomagaj! Pa saj zdaj
127 40   |               Tačas ga pijemo, kadar je, pa kadar smo ga vajeni.
128 40   |         preden ga dene v sod: jeseni je plastíti, spomladi se koli,
129 40   |            prvič in drugič, nazadnje je pa trganje. Tega se res
130 40   |             ne boji nihče, pa vendar je dovolj opravka." ~
131 41   |             dobimo delavcev. Kaj nam je početi. Kupujemo ga prekleto
132 41   |            dragó! V košnji in mlatvi je ravno taka." ~
133 42   |             pokoro pred sodom. Kadar je pa čas okopavati, gotovo
134 44   |                                   To je tako," pravi Bojec. "Kako
135 45   |                               Poleti je voda dobra, jeseni bi je
136 45   |             je voda dobra, jeseni bi je ne pil za nevemkaj. Vsakemu
137 45   |       najbolj prav služi tako, kakor je vajen. Vse leto sem upal:
138 46   |           kaj mi govorimo, menila se je le s pijačo in ugrizačo.
139 46   |            pijačo in ugrizačo. Ravno je poldne zazvonilo, kar pridejo
140 47   |          zlodej prinese paglavca, ki je držal bučo vina v roki.
141 47   |          držal bučo vina v roki. Ker je voziček stal brez varuha,
142 47   |             regljále; pa še Tara jim je pomagala, da se ni vedelo,
143 47   |           babe ali kure. Paglavec se je pa smejal, tudi mi si nismo
144 47   |             vendar ni potekla, menda je vedela, da ga ne dojde.
145 47   |            njimi, temveč tudi loviti je pomagala. Vse štiri so nekaterikrat
146 47   |           nič ne zalegla!" Videč, da je vsa lov zastonj, primeta
147 47   |        mencoriti sem ter tja. Kazalo je, da bi šla rada v tovarišiji
148 47   |             tovarišiji domov, pa ker je bila najeta do Čateža, ni
149 47   |            Mrtoláz, pojdi pit!" Imel je na sebi ponošeno gosposko
150 48   |       odnašal, jaz, ki bolj vem, kje je Čatež kakor ti." Z nobeno
151 48   |              hrib, veli Bojec: "Prav je, da so šle. Ena med njimi
152 48   |             da so šle. Ena med njimi je vešča, pa ne povem katera.
153 49   |            Koga bo neki nahudíla? To je vse vkup nič, le meni verjemite!" ~
154 50   |         Hostnik veli: "Bogvedi, kako je vendar! Duhovni res uče,
155 52   |             nisem še pozabil, kar mi je razkladal rajni Peckón,
156 53   |            glave, kakor povsod. Kdor je prijatelj narodovega izobraženja,
157 53   |        zatrle prazne vere; pa vendar je tudi res, da s takimi vražami
158 55   |           gotove govori nemški in to je bilo tudi res; zato mi reče
159 55   |             človeka ne jemljiva, ker je že previnski. Ali on se
160 55   |          Začudlla sva se mu, daravno je tako slabo krpal in tolkel.
161 55   |              krpal in tolkel. Pravil je potem, da je v "mestu" *
162 55   |          tolkel. Pravil je potem, da je v "mestu" * sedel tri leta
163 55   |       poprijel se šivanke. Ali kadar je vrhá dorastel, pride tudi
164 55   |           pride tudi njemu vrsta, da je moral na vojsko. - "Cesarja
165 55   |            išče boljega kruha, kakor je bel. Ravno imam delo tukaj
166 55(*)|                                   To je v Novem Mestu. ~
167 56   |            ni dal od sebe. Skoraj se je bilo treba skregati, preden
168 56   |             ni bilo pogodu. Kislo se je držal, čeprav ni vedel zakaj,
169 56   |            ni vedel zakaj, gotovo ga je že imel vrč ali dva čez
170 56   |            pa odrineva urno. Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo
171 57   |                        Dovolj hramov je bilo odprtih in voditelja
172 57   |             kozarec vina; toda on se je le naju držal, akoravno
173 57   |              naju držal, akoravno ga je težko stalo. V neki zidanici
174 57   |         težko stalo. V neki zidanici je sedelo mnogo ženskih in
175 57   |          imenu klicale. V teh krajih je po kmetih dosti: Rozalik,
176 57   |              itd. Ne bom pozabil, ko je hotela njegova ženica sina
177 57   |            krstiti za Silvestra, ker je bil ravno starega leta dan
178 57   |           naj mu bo ime!" In tako se je tudi zgodilo. ~
179 59   |              se ji pravi Turen. Bila je v nekdanjih časih dédina
180 59   |      slovečih baronov Galov, zdaj pa je že na mnogih rokah. ~
181 60   |               Ne prav dolgo potem se je pot na Čatež zopet krebri
182 60   |         krebri obrnil. Mrtoláz pa se je menil po nemško in zmerom
183 60   |             in zmerom od pijače, kar je Dolenjčev najljubši pogovor,
184 60   |          konča tako hitro, ako se ga je polotil. Nagovarjal je naju,
185 60   |            ga je polotil. Nagovarjal je naju, da naj zložíva imenitno
186 60   |               kar sem zverižil. Časi je bil Kančnik, tudi šmarski
187 60   |       Kančnik, tudi šmarski šomašter je zaokrožil katero. Zdaj ga
188 61   |            nekoliko o pevcih, katere je imenoval Mrtoláz. Kančnik
189 61   |            imenoval Mrtoláz. Kančnik je imel, kakor je slišati,
190 61   |               Kančnik je imel, kakor je slišati, v mladosti čudno
191 61   |            mladosti čudno usodo. Bil je dobro dolgo proti koncu
192 61   |           orglar v Dobrépoljah, kjer je tudi umrl leta 1841 ali
193 61   |           1842. V pesmih pravijo, da je vsakega prekosil. Zabrenčal
194 61   |          vsakega prekosil. Zabrenčal je, kadar se je lotil, vsak
195 61   |               Zabrenčal je, kadar se je lotil, vsak praznik in vsako
196 61   |            nedeljo novo pesem. Dajal je sam besede in napeve, ki
197 61   |              podobni. Kančnikovo ime je slulo široko po Dolenjskem.
198 61   |             Dolenjskem. Poleg svetih je zdelal mnogo drugih, posebno
199 62   |              bil praznoglav, ali uka je imel premalo. Vsako je zapel
200 62   |           uka je imel premalo. Vsako je zapel tako, kakor jo je
201 62   |              je zapel tako, kakor jo je spisal, in vsako je spisal,
202 62   |         kakor jo je spisal, in vsako je spisal, kakor mu je prišlo
203 62   |            vsako je spisal, kakor mu je prišlo pod palec - zatorej
204 62   |           pevske umetnosti. Nekoliko je natisnjenih med narodnimi,
205 62   |          morda ni slišal ali pa, kar je še bolj resnici podobno,
206 62   |           zdele prekosmate. Ljudstvo je v šalah robato, v jeziku
207 62   |            Kančnikove pesmi. Skladal je časi tudi verze (to ime
208 62   |          časi tudi verze (to ime jim je sam dajal), katerih pa ni
209 62   |               zlasti pri vinu, ki ga je vrlo čislal po navadi slehemega
210 66   |                   Pri zadnji vrstici je vselej izpraznil korarec,
211 66   |        vselej izpraznil korarec, ako je sedel pri vinu. Vse ga je
212 66   |            je sedel pri vinu. Vse ga je rado imelo, ker je bil poln
213 66   |            Vse ga je rado imelo, ker je bil poln šaljivosti. Pripoveduje
214 66   |              Pripoveduje se, kako mu je bilo enkrat primanjkovalo
215 66   |         primanjkovalo kurjave, pa da je v nedeljo po deseti maši,
216 66   |              jim zabása (debelo grlo je imel) čudno pesem, polno
217 67   |              vsak imeniten mož, tako je imel tudi on posnémalce,
218 67   |          posnémalce, toda zadela jih je navadna usoda - nobeden
219 67   |              sem poznal. Reklo se mu je Bravínec, in bil je kmet,
220 67   |            se mu je Bravínec, in bil je kmet, blizu Turjaka doma.
221 67   |             blizu Turjaka doma. Znal je brati in pisati, še orglati
222 67   |              zapel kaj takega, kakor je ta: ~
223 69   |        slišal od kraja do konca, ker je sam več ne poje - zdi se
224 69   |             se mu prehudobna - drugi je pa tudi nihče več ne zna.
225 69   |          tudi nihče več ne zna. Bila je zabavljica Pikcu (nekakemu
226 69   |          Pikcu (nekakemu biriču), ki je ubogega siromaka preganjal
227 69   |            preganjal in lovil, ko se je po hostah in brlogih skrival
228 69   |            pred vojaščino. Takrat si je obilo hudega skusil, kar
229 69   |      dandanes; ako ni umrl. Dve leti je, kar sem zadnjič videl jako
230 70   |            Od šmarskega šomaštra, ki je bržkone tudi Kančnikov posnemalec,
231 71   |                                  tam je muzicíral,~pa se je ferdérbal,~
232 71   |              tam je muzicíral,~pa se je ferdérbal,~ker je prešvah
233 71   |              pa se je ferdérbal,~ker je prešvah prsi bil. ~
234 72   |             še zdaj slové tiste, kar je zabavljivih in godčevskih.
235 72   |        najbolj znane, ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi
236 72   |              in ravno le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. Kmetje
237 72   |               Eulenspiegel), daravno je oboje le prestavljeno pa
238 73   |         najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo,
239 73   |        dobrega poznati narod - sicer je vse vpuhlo, kar pleteníčiš,
240 73   |          vesel, meniš, da tvoje delo je s tem bolj izvrstno in gotovo
241 73   |            gotovo nesmrtne slave, da je vredno tvoje pero, naj bi
242 73   |        Gorenjskem v Crngrobu. Mogoče je, da se ti plazi vse to po
243 73   |           tudi kaj drugega, toda čas je veter, ki pleve razpiháva
244 74   |       Ijudstvo!' Ali vprašam, koliko je pravzaprav pisanib knjig
245 74   |            pobožnimi. Koliko natisov je učakala sama Dušna paša!
246 74   |          pobožnih. - To ni tako! Res je, da starci po kmetih večidel
247 74   |             zdaj gleda po strani, to je samo zato, ker Slovenci
248 74   |            knjižico v vas, in brž se je vrstila od hiše do hiše;
249 74   |             pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu
250 74   |            in Pavlu. Sme se reči, da je bila ta knjiga skoraj do
251 74   |       dobrega postala narodna; škoda je le, da se ni tiskala drugič,
252 74   |            se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hitro zmanjkalo
253 74   |        prvega natisa, kajti dandanes je ni več dobiti naprodaj;
254 74   |              Tudi Robinzonova povest je prostemu človeku jako pogodu,
255 74   |            jesen sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop,
256 74   |           vrgel knjigo pod klop, ker je zavoljo prekosmatega nemčenja
257 74   |             ni mogel umeti, akoravno je na čelu nosila lažnivo ime:
258 74   |              naletel na domačina, ki je imel celo Robidovo Fiziko,
259 74   |           Robidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal, česar ni mogel
260 74   |            razumeti. Iz tega, kar se je opomnilo do zdaj, vidimo
261 74   |        naravi. Kaj ti bo gospôda, ki je vsa potujčena?
262 77   |              sicer nima veljave, ker je enako poslopju, na pajčino
263 78   |             vlekli in kazali, da jim je všeč. ~
264 79   |           odprti vsaj dve poti. Prva je pobožno-narodna, po kateri
265 79   |           pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin, druga bi morda
266 79   |          Župnika Wakefieldskega - ki je prestavljen že tudi v ilirsko
267 80   |          leži še zdaj v celini. Dela je dosti, a moža ni, da bi
268 80   |        Gotovo ni glavna reč, kako mu je nos urezan, kakovo ruto
269 80   |              nos urezan, kakovo ruto je del za vrat, koliko ima
270 80   |            za kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje človeškega
271 80   |           postavljeno. Mislil bi, da je vsakemu umetniku človek
272 80   |              toliko veljave, kolikor je dobi po njem. Pesmi srbskega
273 81   |             res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih
274 81   |          trdo ledino, sama lirika se je nekoliko povzdignila med
275 81   |            sadje s tem lepše, vendar je vse v koséh, celega velikega
276 81   |         polno literaturo. Še manj pa je v tem obziru vredno to,
277 81   |            tem obziru vredno to, kar je prestavljenega iz tujih
278 81   | prestavljenega iz tujih jezikov. Čas je, da bi se iz ljudstva zajemalo
279 81   |             navadnega pota. V narodu je snovi dovolj, zlasti za
280 82   |                              Kančnik je nas jako zamotil, čas je,
281 82   |             je nas jako zamotil, čas je, da se vrnemo. ~
282 83   |                              Mrtoláz je bil kaj vesel, ko je v Čatežu
283 83   |         Mrtoláz je bil kaj vesel, ko je v Čatežu zagledal Roštanovo
284 83   |           niže od cerkve, tako da se je videla že iz doline. Tudi
285 83   |            že iz doline. Tudi ta vas je na hribu, ki je precej strm,
286 83   |          Tudi ta vas je na hribu, ki je precej strm, zlasti na tej
287 84   |            šivalec, "Sante-Roštan se je pokazal. Zdaj bomo po debeli
288 84   |              Malo takega vina, kakor je Roštanovo. Pokusiti ga moramo,
289 84   |              rodi vsako jesen; pa če je starja, boljo kapljico ima.
290 84   |            pa ni tiste lastnosti; če je starji, kisleje se drži.
291 85   |                Radivoj reče: "Vendar je greh, da niste v šolah ostali!
292 86   |         Mrtoláz. "Posebno zvezde, to je moje veselje! Tako bi jim
293 86   |            zemlji, zlasti pa kar jih je tod okoli Svetega Križa
294 86   |          svoji neumni pameti. Saj to je vendarle čudno, kako so
295 86   |              panju. Kaj pa tista, ki je v Skrivnem razodenju pelin
296 86   |              pelin imenovana? Pisano je, da bo na zemljo pala. Tačas
297 89   |              zopet raztresene, kakor je Dolenjcem navada; le za
298 89   |            očitajo, šele dobro čedno je po stranicah, kjer ni prevelikega
299 90   |            rdečega obrazka, ki se mu je vedno držal na smeh. Imel
300 90   |            vedno držal na smeh. Imel je opaljeno hruškovo gorjačo,
301 90   |          usnjata, umazana torbica mu je visela ob strani. Mrtoláz
302 91   |           naredi. Drméljeva krava si je bila črevo prevrgla, pa
303 94   |                               Kaj pa je tako silnega tamkaj?" veli
304 95   |             pa tudi junčka imajo, ki je že velik." ~
305 102  |              bi ne pokusil, kakšnega je Bog dal Čatežanom!" ~
306 104  |              Bogotáj ni znal, koliko je dve in tri? Pa me je bil
307 104  |          koliko je dve in tri? Pa me je bil enkrat poklical: 'Selšček,
308 104  |          pogledi, pogledi! Živina mi je obolela. Ampak jaz ti ne
309 104  |              jaz ti ne povem, katero je bolno. Zdaj bomo videli,
310 105  |       besedice ne žugnem. Bogotaj si je mislil: 'Rad bi me, ali
311 105  |            me, ali me ne boš!' Kadar je bilo vse čisto potipano,
312 106  |             rečem jaz, vi menite, da je samo en vol bolan; jaz pa
313 106  |         devali, če mu ne pomagam. To je tako gotovo, kakor bi odrezal.
314 106  |         gotovo, kakor bi odrezal. Pa je mir besedi. ~
315 109  |                           In tako se je bilo tudi zgodilo. Pa mi
316 109  |             bilo tudi zgodilo. Pa mi je bil tudi naredil tako pismo,
317 109  |             od kraja do konca. Škoda je, da ga nimam s sabo, videli
318 109  |             se kogá bal, temveč svet je dandanes tak, da več verjame
319 109  |         glavi in rokam in očem. Tako je ta reč." ~
320 113  |              Selšček odgovori: "E ti je šlo! Pa naj zob nocoj še
321 113  |            se vam ne ubranim. Kaj pa je, če gospodična enkrat malo
322 114  |          Plačala sva Mrtolazu, ki se je delal, kakor bi ne hotel
323 114  |          kakor bi ne hotel vzeti, pa je vendar z veseljem roko nastavil.
324 115  |                    Čateški fajmošter je gospod Kobe, znan vsem,
325 115  |             lep in koristen sestavek je bil iz njegovega peresa
326 115  |             nista prvič videla, zato je pa naju prav dragovoljno
327 115  |           dragovoljno sprejel. Hitro je poprašal, je li naju pot
328 115  |          sprejel. Hitro je poprašal, je li naju pot kaj užejala. ~
329 118  |                                 Mica je prišla. In kmalu smo se
330 118  |              imeli pogovor. To in to je bilo na vrsti. Pretresali
331 118  |         sedanjega veka, in kazalo se je, kako tenko je poslušal,
332 118  |             kazalo se je, kako tenko je poslušal, posebno Bele Kranjce,
333 118  |       posebno Bele Kranjce, od koder je doma. Pa tudi se je videlo,
334 118  |            koder je doma. Pa tudi se je videlo, koliko imajo tamkaj
335 118  |        srbske pesmi na met in pravil je, da jih je mnogo slišal
336 118  |             met in pravil je, da jih je mnogo slišal za mladosti
337 118  |             mladosti doma in kako se je čudil, ko je bral potem
338 118  |              in kako se je čudil, ko je bral potem ravno tiste med
339 119  |             po kramo. Nabralo se jih je osem, deset pa tudi več.
340 120  |        zelenega pajka!' In marsikrat je v smehu kateri poskočil
341 120  |        tovarišiji peli. Zasuknilo se je govorjenje tudi na Dolenjce
342 121  |                       Že enajsta ura je tekla, ko smo šli spat. ~
343 122  |                            Drugi dan je bila maša na Záplazu. Ta
344 122  |             nad Čatežem. Novo zidana je in lepo zmalana. Po Dolenjskem
345 122  |      Radivojem veliko veselje, ko se je na Zaplazu nama svet nekoliko
346 123  |              Radivoj: "Okoli farovža je pa kaj olikano. Tudi stolp
347 123  |              kaj olikano. Tudi stolp je nov." ~
348 125  |                             Hitro se je bilo zvršilo, hitro" veli
349 125  |          Precej svečana drugega leta je bil posekan les, kolikor
350 125  |              posekan les, kolikor ga je bilo treba in prvi dan velikega
351 125  |              zidanje ter o Mihelovem je imel turen že streho: samo
352 125  |             streho: samo beljenje se je bilo odleklo noter do spomladi." ~
353 126  |                            Pa vendar je stolp dobro visok," rečem
354 127  |            ima tri sežnje, visok jih je pa enajst, brezi klobuka,
355 128  |            Ljubljanski zvonar se nam je kaj obnesel! Tako pojo ko
356 128  |              glasu. Jožnjekov Martin je mojster, tako jih ubere,
357 128  |          gospoda? Le-ona velika hiša je le, ki se je ravnokar mimo
358 128  |             velika hiša je le, ki se je ravnokar mimo nje šlo. Menili
359 128  |            bo to jesen že gotova, pa je vendar še nekaj dela ostalo.
360 128  |             še nekaj dela ostalo. To je tudi prav, da smo jo napravili.
361 129  |        Gospod Kobe pravi: "Leta 1856 je bila hiša naprodaj, ko nalašč
362 129  |            nisem si mogel kaj, da bi je ne bil kupil. Kajpak, da
363 129  |             ne bil kupil. Kajpak, da je bilo treba še nekaj prezidovanja,
364 130  |                  Iz teh pogovorov se je videlo, da se gospod Kobe
365 132  |          Radivoj k svojemu bratu, ki je ondi blizu stanoval, jaz
366 132  |            potlačeno kapico? Mrtolaz je bil. Pravil je, da je hotel
367 132  |               Mrtolaz je bil. Pravil je, da je hotel iti sinoči
368 132  |        Mrtolaz je bil. Pravil je, da je hotel iti sinoči od Roštana,
369 132  |             Roštana, pa kar naglo mu je zmanjkalo ceste in vsega
370 132  |            ceste in vsega ter od tod je vsa ta nesreča! ~