Paragraph

 1 6  |       je bil zmerom enak. Šli smo zdaj skozi borovje in smrečje,
 2 6  |      tudi na levo roko, imeli smo same gozde. Le na desno,
 3 14 |                   Dalje gredé smo videli tri grmade eno za
 4 16 |      dosihdob navkreber, tako smo zdaj začeli iti navzdol.
 5 17 |     vendar nihče ni upal, ker smo bili čisto neznani. Idemo
 6 22 |    kakih tridesetih let. "Saj smo pa tudi imeli vročino in
 7 40 |    pijemo, kadar je, pa kadar smo ga vajeni. Saj mora človek
 8 59 |                         Kmalu smo prišli do graščine, ki se
 9 74 |      veselje do njih. Res, da smo v veliki zadregi, kar se
10 83 | zlasti na tej plati, od koder smo mi prišli. ~
11 89 |             V takih pogovorih smo prišli do Čateža. V tej
12 91 |    saj veš," pravi ta, "da mi smo le tam, kjer se kaj napak
13 92 |                  Iz teh besed smo precej videli, koga imamo
14 103|     dokler še kraljujemo. Saj smo slišali, kako pravijo, da
15 118|      Mica je prišla. In kmalu smo se po moški gostili. Noter
16 118|       Noter do poznega večera smo imeli pogovor. To in to
17 118|     bilo na vrsti. Pretresali smo jezik, po navadi sedanjega
18 119|      ni tega še dosti let, ko smo večkrat čuli srbske pesmi.
19 121|      enajsta ura je tekla, ko smo šli spat. ~
20 124|       k nam in še tisto jesen smo v griču pri farovžu lomili
21 125|      prvi dan velikega travna smo začeli zidanje ter o Mihelovem
22 128|  Kamnikar veli: "Tudi zvonove smo nové napravili, pa še tri.
23 128| ravnokar mimo nje šlo. Menili smo, da bo to jesen že gotova,
24 128|   ostalo. To je tudi prav, da smo jo napravili. Vsaj naši