Paragraph

 1 3  |        njive in travniki med njimi so vedno ožji. Kdor hoče iti
 2 5  |            junaške pesmi. Naselile so se med nami, posebno v Gorenjcih,
 3 6  |         revnega osebénjka. Za nami so se dvigali ono stran Save
 4 9  |         potrebo; tudi lastne gozde so imeli. Ali kako se je ravnalo!
 5 9  |          je pri nas delalo. Dejali so: Drv ne bo nikoli pomanjkanja.
 6 13 |          jih tako imenuje. Bržkone so bili ondod nekdaj preséki,
 7 14 |         drugo. Pravila je žena, da so v tem gozdu nekdaj prebivali
 8 14 |   prebivali hudi tolovaji. Stregli so popotne, jemali jim, kar
 9 17 |          je majalo jezike. Gledali so in kazalo je, da bi nam
10 17 |       drugo zidanico odprto. V nji so bili trije možje nakrižne
11 18 |        midva rekla. Starec, dejali so mu Bojec, brž vidi, kaj
12 20 |            oprt, in platnene hlače so mu nizko opletale. Dandanes
13 20 |          malo takih dedov. Zginili so klobuki z dolgimi kraji
14 20 |       rdeče opasice in čevljev, ki so imeli golenice proti gležnju
15 20 |      Ločanje še nosijo tako, kakor so se nekdaj. Imeli so hlače
16 20 |          kakor so se nekdaj. Imeli so hlače do pod pazduhe, na
17 20 |          čepela majhna záplata, ki so ji rekli: jopič, da je bil
18 23 |       trden in zelo velik. - Tukaj so ljudje bolj majhni, ali
19 24 |           je vznak metalo; še mrli so od njega, mrli; ono pa dobro
20 33 |           vinom. Po vinskih krajih so ljudje sploh bolj radodarni -
21 33 |              še preveč. Manj rezní so, bolj prijazni od Gorenjca,
22 33 |        pokorneji. Človeka v suknji so veseli v hramu. Radi ga
23 33 |          tako nositi kakor oní, ki so iz mladega pri njem. Čudno
24 33 |        možje in mladeniči, še žené so ž njimi; celo dekleta ne
25 33 |           doma. Nekatere med njimi so prav zale in silo postréžljive;
26 34 |                              Možje so si napravili tobaka in Bojec
27 46 |           kolovozniku tri babe, ki so peljale kure v Ljubljano.
28 47 |         podlože voziček in vse tri so bile v hramu, kakor bi trenil.
29 47 |       izpusti kopune in kokoši, ki so zagnale veliko kokotanje.
30 47 |       veliko kokotanje. Raztaknile so se po brajdah in po trtju.
31 47 |     planejo vse tri čez prag. Kure so ráhtale, babe regljále;
32 47 |      loviti je pomagala. Vse štiri so nekaterikrat zaklicale: "
33 47 |            tja po nogradih, preden so vgnale družino do zadnje
34 47 |            ni hotela k rokam. Zato so jo pa tudi srdito preklinjale.
35 47 |            človek srednje dobe, ki so ga vsi veselo poklicali: "
36 48 | kokošaricami ter pomaga riniti. Ko so bábine zginile v hrib, veli
37 48 |           veli Bojec: "Prav je, da so šle. Ena med njimi je vešča,
38 57 |          bilo odprtih in voditelja so nama vabili tu in tam na
39 57 |        ženskih in slišal sem, kako so se po imenu klicale. V teh
40 57 |           dovolj ponižnih imen, ki so med nami v navadi? Dokler
41 60 |             nimamo kaj peti, stare so se pozabile, novih ni!" ~
42 61 |           sam besede in napeve, ki so si bili pa vsi jako podobni.
43 61 |     zabavljivih in zdravic. Največ so gotovo zabavljice vredne,
44 61 |          po Ribnici. Najimenitneje so: Od svinjarjev, Od lončarjev,
45 61 |         zvonov, zložena takrat, ko so Dobrépoljci napravljali
46 62 |          bolj resnici podobno, ker so se mu zdele prekosmate.
47 62 |          jeziku rado ohlapno; take so tudi Kančnikove pesmi. Skladal
48 66 |         nedeljo po deseti maši, ko so ljudje ravno začenjali iti
49 66 |            ga za psom vrgel. Kmalu so mu napeljali veliko skládovnico
50 70 |           smrti njegovega sina, ki so mu ga bili vzeli na vojsko: ~
51 72 |        mnoge ribniške smešnice, ki so ravno po Ribnici najbolj
52 73 |     razveseljuje, kaj žali, kakove so mu kreposti, kakove napake.
53 74 |          in vsi naši tiskarji, ako so imeli kaj dobička, gotovo
54 74 |          Slovenci menijo sploh, da so prazne vsake bukve, če niso
55 74 |       Opomniti pa tudi moram, kako so kmetje moje domovine v slast
56 74 |        prebirali Svetina. ** Komaj so dobili knjižico v vas, in
57 75 |   pisarnici kmeta vprašal: 'Kakšne so bile tiste vile?' namesto: '
58 75 |        tiste vile?' namesto: 'Kako so tiste vile ven videle?'
59 76 |         reči pisali drugače, kakor so v resnici, lahko vidi vsak,
60 78 |            tajnike itd., in vendar so mu očitali Nemci: kaj se
61 78 |             kaj se počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah
62 78 |          jeziku in videl sem, kako so prosti ljudje na uho vlekli
63 79 |            od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in
64 79 |      pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške
65 79 |        rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno
66 80 |           iz turških bojev. Takrat so se obnašali Slovenci bolj
67 80 |           poprej ali pozneje. Zato so pa tudi naše najlepše narodne
68 86 |            je vendarle čudno, kako so te zvezde! Menda imajo kako
69 89 |         vasi imajo duhovnega. Hiše so zopet raztresene, kakor
70 91 |            bila črevo prevrgla, pa so bili pome pisali." ~
71 104|            bo? Jaz imam pisma! Saj so me že skušali taki, da tudi
72 118|          branimo v pisanje. Prišle so tudi srbske pesmi na met
73 119|            Beli Kranjci - Laščanje so jim dejali Kostelci - ki
74 119|           jim dejali Kostelci - ki so hodili s tovori v Ljubljano
75 119|         deset pa tudi več. Konjiči so šli pred njimi, možje pa
76 119|        Kraljeviča Marka. Oponašali so jih otroci: ~
77 120|            reče: "Pri vseh napakah so pa vendarle umételni. Čevljarji,
78 124|           Na to reče Kamnikar: "To so naredili vse le-ta gospod.
79 124|      nekako okoli velike noči 1855 so prišli k nam in še tisto