| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Popotovanje iz Litije do Cateža IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
bold = Main text
Paragraph grey = Comment text
1 74(**)| per s. Tilni v Višnjigori 1836. ~
2 61 | kjer je tudi umrl leta 1841 ali 1842. V pesmih pravijo,
3 61 | tudi umrl leta 1841 ali 1842. V pesmih pravijo, da je
4 124 | nekako okoli velike noči 1855 so prišli k nam in še tisto
5 129 | Gospod Kobe pravi: "Leta 1856 je bila hiša naprodaj, ko
6 73 | še zdaj čudimo velikemu ajdovskemu rebru, ki visi na Gorenjskem
7 93 | morem poliča vina izpiti, akorawo me Roštan jako priganja." ~
8 74 | prednjimcem ni bilo moči. Akotudi mlajši ljud posvetne knjige
9 36 | to je tako gotovo kakor amen. Pri nas je malo hiš, da
10 47 | da te pomiče, le pojdi z babami, saj si lahko samá odnašava
11 8 | turenske graščine", pravi bábina. ~
12 48 | ter pomaga riniti. Ko so bábine zginile v hrib, veli Bojec: "
13 53 | teh krajih nekoliko gine babjeverstvo, posebno pri mladem zarodu,
14 4 | gorjačami po strugah in jarkih; babuza pa je pravila to in to,
15 5 | naroda umira, samo kaka babuška še zna odlomek te ali one
16 21 | tu in tam kak vinjak, pol banke, vrči; miza na trijeh polomljenih
17 59 | nekdanjih časih dédina slovečih baronov Galov, zdaj pa je že na
18 48 | sem tudi jaz kriv kurjega bega." ~
19 79 | dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih
20 55 | boljega kruha, kakor je bel. Ravno imam delo tukaj v
21 118 | tenko je poslušal, posebno Bele Kranjce, od koder je doma.
22 119 | peli domači ljudje, ampak Beli Kranjci - Laščanje so jim
23 21 | polno drobtin, črnih in belih, pa tudi polovico orehove
24 16 | ilovo prst z drobečim se, belim laporjem. Hosta je kmalu
25 16 | dviguje gorica za gorico z belimi zidanicami, z vinskimi hrami.
26 32 | leseno posodo in natoči belíne, potem pa zopet začne ponujati
27 125 | imel turen že streho: samo beljenje se je bilo odleklo noter
28 6 | se dvigali ono stran Save beloglavi snežniki, pred sabo pa,
29 105 | od prvega do zadnjega, pa besedice ne žugnem. Bogotaj si je
30 17 | Ura je bíla enajst. Nismo šli več dolgo,
31 69 | zabavljica Pikcu (nekakemu biriču), ki je ubogega siromaka
32 73 | morda, sam sebe in svoje bistroglavnosti čez mero vesel, meniš, da
33 120 | njimi. Dandanes pa ti možje blago le raje vozijo in zdaj v
34 132 | potolčen, z odrtim nosom, z blatno suknjo in potlačeno kapico?
35 16 | začeli iti navzdol. Bilo je blato in pot še neprijetna zato,
36 63 | da vas nihče zastopil ne bó;~mi pa pojemo takó,~da nas
37 75 | mestnih trgih ne vpili za bobnom: ~
38 103 | misli sem jaz tudi. Veseli bodimo, dokler še kraljujemo. Saj
39 80 | Slovenci bolj samostojno kakor bodisi kadar koli hoče poprej ali
40 65 | Vse stvari~Bogá častí:~jerebíca,~kukavíca,~
41 14 | dežele, ki se je boji vsak: bogat in siromak, pobožen in hudoben.
42 55 | delo tukaj v obližju pri bogatem domačinu - k revnim ne hodim
43 74(**)| starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal
44 104 | kaj vedo. Meniš da rajnik Bogotáj ni znal, koliko je dve in
45 50 | Hostnik veli: "Bogvedi, kako je vendar! Duhovni
46 112 | bo ti ušel ne, tega se ne boj! - Pa prav dobrega imam,
47 47 | da nikdar več ne pojde k Bojcu pit, ako bi jo tudi na kolenih
48 80 | pravljic, zlasti iz turških bojev. Takrat so se obnašali Slovenci
49 48 | vešča, pa ne povem katera. Bojim se, da mi bo kaj nagodíla,
50 57 | pravi mož, "ali se ne bojiš, da bi te Bog udaril zavoljo
51 106 | menite, da je samo en vol bolan; jaz pa tako pravim, da
52 110 | Kajne? Danes bo vse mene bolelo, kolikor bomo zapili." ~
53 61 | Mož in žena, Od uši in bolhe, Kaj nevesta prinese k hiši (
54 95 | gospodično v gradu zob hudo boli; pa tudi junčka imajo, ki
55 55 | godi vsakemu, kdor išče boljega kruha, kakor je bel. Ravno
56 84 | jesen; pa če je starja, boljo kapljico ima. Pri človeku
57 104 | jaz ti ne povem, katero je bolno. Zdaj bomo videli, če kaj
58 6 | enak. Šli smo zdaj skozi borovje in smrečje, zdaj po golem
59 18 | pa vendar ni vedela, kaj bova midva rekla. Starec, dejali
60 33 | prijateljev. Tako je do blizu božiča. Šele potem, ko sod poje,
61 17 | Nocoj ga bomo krstili, če je božja volja." ~
62 34 | ostaja nič drugega kakor ta božji dar; vse prejme sin ali
63 130 | ampak tudi z dejanjem za božjo čast in za omikanje našega
64 47 | kokotanje. Raztaknile so se po brajdah in po trtju. Ko babe to
65 118 | kako se je čudil, ko je bral potem ravno tiste med Vukovimi. ~
66 74 | pogodu, ali - jezik, jezik bralca straši. Kdor ni bil med
67 74 | jasno, da Ijudstvo bi že bralo, ko bi le imelo kaj, In
68 31 | da bi se bil mošt grenca branil tako dolgo kakor letos nekateri,
69 20 | široko pokrivalo, ki je branilo dežja in sonca; veselil
70 118 | sam ne vem, zakaj se jih branimo v pisanje. Prišle so tudi
71 79 | Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno
72 132 | odrineva: Radivoj k svojemu bratu, ki je ondi blizu stanoval,
73 67 | sem poznal. Reklo se mu je Bravínec, in bil je kmet, blizu Turjaka
74 100 | dala gospodična po ustih brbrati, če ne boš cunje stran vrgel." ~
75 18 | brž vidi, kaj ima baba za bregom, pa se k nama obrne: ~
76 20 | človek tak, kakor bi ga v brenú prinesel. ~
77 127 | visok jih je pa enajst, brezi klobuka, ki ima sedem sežnjev." ~
78 14 | Vselej sprelete človeka bridke misli, kadar ide mimó take
79 80 | za vrat, koliko ima las v brkah, kolikokrat se oddahne in
80 69 | lovil, ko se je po hostah in brlogih skrival pred vojaščino.
81 24 | Ravno sem bil na Savi pri brodnikih; nikoli ne bom pozabil,
82 25 | brodnikov ni več, vino je drago! Naj
83 86 | imajo kako vojvodo kakor bučele v panju. Kaj pa tista, ki
84 47 | prinese paglavca, ki je držal bučo vina v roki. Ker je voziček
85 73 | pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo, najlaže bi se mu dajalo
86 9 | ako je naletel na dolgo bukev omladnih vej kaj je storil,
87 8 | pol ure pridemo do gostega bukovja. "To je hosta turenske graščine",
88 74 | verjame, koliko pisava pomaga bukvam, da se prikupijo ali odkupijo.
89 74 | sploh, da so prazne vsake bukve, če niso duhovske; in kdo
90 106 | sredi se pa dela notranja bula! Dobro me poslušajte: samo
91 16 | Kum, ki teh krajev prehude burje in mraza váruje, pred nami
92 27 | bolj nizko ali pa proti burji, da ga je bil dosegel mraz,
93 78 | leti v Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku in videl
94 1 | je dovolj, ki tega komaj čakajo, ali nikdar niso bili vsi
95 31 | tudi vedo, kaj je dobro. Le čaki, zdaj bomo pa onega." ~
96 99 | torbe majhne klešče z grdo capo ovite. ~
97 77 | mora biti zrcalo svojega časa, mora stati na vogelnem
98 59 | Turen. Bila je v nekdanjih časih dédina slovečih baronov
99 65 | Vse stvari~Bogá častí:~jerebíca,~kukavíca,~vsaki
100 68 | Častimo svetega Jurja~po suhem in
101 115 | Čateški fajmošter je gospod Kobe,
102 102 | pokusil, kakšnega je Bog dal Čatežanom!" ~
103 129 | bila dovolj prostorna, in Čatežanov res ni veliko, pa Bog nam
104 122 | stoji na hribu, precej nad Čatežem. Novo zidana je in lepo
105 83 | je bil kaj vesel, ko je v Čatežu zagledal Roštanovo krčmo,
106 75 | po slovenskih knjigah, s čašico kave pred sabo, v našem
107 3 | Šmartno, ki ni prevelika, pa čedna vas, da bi se lahko imenovala
108 7 | nisem videl na kmetih tako čednih grobov. Skoraj vsaka gomila
109 89 | radi očitajo, šele dobro čedno je po stranicah, kjer ni
110 81 | vendar je vse v koséh, celega velikega dela nam ne podaja.
111 80 | časov pri nas leži še zdaj v celini. Dela je dosti, a moža ni,
112 101 | boji tega, pa naj ima zob v čeljustih! Mi imamo za vse ljudi ene
113 74 | mogel umeti, akoravno je na čelu nosila lažnivo ime: za prosto
114 27 | je res nekaj manj. Kaj pa čemo? Kdo si ga je bil še toliko
115 38 | Tako je le, kaj pa čemó?" odgovori oni. "Svet je
116 57 | po kmetih dosti: Rozalik, Cen, Konrad, Lojz, ravno tako
117 20 | pazduhe, na hrbtu je pa čepela majhna záplata, ki so ji
118 56 | pogodu. Kislo se je držal, čeprav ni vedel zakaj, gotovo ga
119 73 | naj bi se obesilo v kako cerkev ali na široko razpotje za
120 7 | pri mestih. Ne vem, je li cerkovnik tako domiseln, ali imajo
121 123 | pred kapelico dva možaka, cerkvena ključarja: Plotar pa Kamnikar.
122 7 | Libergi. Tik pota stoji cerkvíca brez duhovnega, pa ima pokopališče.
123 6 | tu in tam kako prijazno cerkvíco. Najbližé ti je grad Wagensberg,
124 89 | Dolenjcem navada; le za cerkvijo bolj zdržema stoje. Opomniti
125 55 | da je moral na vojsko. - "Cesarja sem doslužil," veli, "zdaj
126 122 | se človek drži potov in cest, vedno pritiskajo hribje
127 3 | tukaj gre široka, gladka cesta, ki drži dalje proti Šentvidu.
128 20 | daleč, ako je od kod po cesti primigalo široko pokrivalo,
129 120 | so pa vendarle umételni. Čevljarji, šivarji se dobé sem ter
130 80 | kolikokrat se oddahne in odrgne čevlje, preden prime za kljuko
131 20 | sem se rdeče opasice in čevljev, ki so imeli golenice proti
132 48 | Baba, le zgubi se, kamor češ; jaz bom odnašal, jaz, ki
133 74(**)| in na svitlobo dal Janez Cigler, fajmošter per s. Tilni
134 43 | tudi ne popijemo sami, s čim bi potlej davke plačevali!" ~
135 72 | godčevskih. Narod šale ne čisla samo v navadnem pogovoru,
136 62 | pri vinu, ki ga je vrlo čislal po navadi slehemega pevca.
137 79 | tudi v ilirsko narečje - na čisti podlagi slovenskega življa.
138 47 | vgnale družino do zadnje čopaste járice, ki v noben kup ni
139 91 | Drméljeva krava si je bila črevo prevrgla, pa so bili pome
140 74 | starci po kmetih večidel še črk ne poznajo, ali starci mrjó
141 75 | usteca še ne znajo izrekati črke ž. Bilo bi neverjetno, ako
142 73 | ki visi na Gorenjskem v Crngrobu. Mogoče je, da se ti plazi
143 21 | držala je vse polno drobtin, črnih in belih, pa tudi polovico
144 20 | Bojec je bil čuden mož. Lice je imel rdeče,
145 118 | mladosti doma in kako se je čudil, ko je bral potem ravno
146 75 | sabo, v našem novojeziku čudile se Prešernovim visokomislim
147 73 | kakor se tudi mi še zdaj čudimo velikemu ajdovskemu rebru,
148 86 | na zemljo pala. Tačas bo čudna prikazen zavoljo naših grehov." ~
149 74(**)| nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dvéh dvojčikov. Podučevanje
150 119 | dosti let, ko smo večkrat čuli srbske pesmi. Res, da jih
151 101 | Selšček: "Cunja mora biti. Če se boji tega,
152 100 | ustih brbrati, če ne boš cunje stran vrgel." ~
153 7 | prvi nogradje in vesel se čutiš, da si na Dolenjskem; ali
154 5 | Vuka; saj še to, kar je cvetelo med ljudmi, nam je moral
155 23 | ljudje bolj majhni, ali čvrsti in zatrepáni. ~
156 79 | nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo
157 34 | sem, pa vendar ga rad piti dajem. Človeku na stare dni od
158 100 | kaj. S temi kleščami ne bo dala gospodična po ustih brbrati,
159 96 | Koliko vam bodo pa dali?" vprašam jaz. ~
160 6 | same gozde. Le na desno, po daljnih gorah, vidiš tu in tam kako
161 65 | jerebíca,~kukavíca,~vsaki dán~tud'podgan;~še jaz ga bom -
162 9 | Prejšnjé čase je bila marsikje dana kmetom pravica, na grajskem
163 76 | Ferlovtpórung! Na znanje bo dano!' itd. Kadar bi te reči
164 34 | nič drugega kakor ta božji dar; vse prejme sin ali hči." ~
165 43 | popijemo sami, s čim bi potlej davke plačevali!" ~
166 84 | je pokazal. Zdaj bomo po debeli uri hoda prišli spet na
167 4 | Koračila sva z debelimi gorjačami po strugah in
168 66 | ti bo. Hitro jim zabása (debelo grlo je imel) čudno pesem,
169 26 | Pa ste še dečko, še," pravi Končina. "Če
170 47 | zakrepeli na vso moč, ali za dečkom vendar ni potekla, menda
171 59 | Bila je v nekdanjih časih dédina slovečih baronov Galov,
172 20 | Dandanes je že malo takih dedov. Zginili so klobuki z dolgimi
173 3 | izpeljava; pa vendar je dejala baba, da pride časi celo
174 80 | naj dela in misli, njegovo dejanje ga naj znači. Gotovo ni
175 130 | književnost, ampak tudi z dejanjem za božjo čast in za omikanje
176 33 | še žené so ž njimi; celo dekleta ne ostanejo doma. Nekatere
177 80 | nos urezan, kakovo ruto je del za vrat, koliko ima las
178 42 | zidanicah in vsi mraza premrli delajo pokoro pred sodom. Kadar
179 114 | Plačala sva Mrtolazu, ki se je delal, kakor bi ne hotel vzeti,
180 9 | tako grdo se je pri nas delalo. Dejali so: Drv ne bo nikoli
181 20 | Kranj, pa si ga da tamkaj delati. Mi se trdoglavo držimo
182 41 | brez pijače, saj ne dobimo delavcev. Kaj nam je početi. Kupujemo
183 36 | je malo hiš, da bi se ne delili." ~
184 119 | Nabralo se jih je osem, deset pa tudi več. Konjiči so
185 106 | dan ga boste pa iz kože devali, če mu ne pomagam. To je
186 79 | hribih in šumah. Vsa naša dežel pripoveduje še dandanes,
187 14 | za popotovanje do neznane dežele, ki se je boji vsak: bogat
188 61 | pobožnih tudi še zdaj hodi po deželi: Od zvonov, zložena takrat,
189 22 | vari! Kdor je trgal šele po deževju, tisti ga ima več, kajpada
190 19 | besedami nagne leseni vrč, dleskne z jezikom in pravi: "Letos
191 108 | Kaj bi si ne! V petih dneh vam ga bom v jarem dal! ~
192 16 | kmalu nehovala, samo še kak dob ali kostanj, ki ga je tukaj
193 5 | tudi ravno taka. Minila je doba, ko se je skladalo in pelo.
194 120 | umételni. Čevljarji, šivarji se dobé sem ter tja med njimi, ki
195 80 | toliko veljave, kolikor je dobi po njem. Pesmi srbskega
196 74 | tiskarji, ako so imeli kaj dobička, gotovo si niso z drugimi
197 14 | klicat, dokler bi zopet ne dobil novega kupa. Vendar časi
198 74 | prebirali Svetina. ** Komaj so dobili knjižico v vas, in brž se
199 5 | nabralo, poslej se ne bo dobilo več dosti izvirnega. Ako
200 41 | motiko brez pijače, saj ne dobimo delavcev. Kaj nam je početi.
201 45 | Poleti je voda dobra, jeseni bi je ne pil za
202 30 | ti še ne veš, kako je dobremu vinu ime! Kaj meniš, da
203 74 | rastlo med nami število dobrib knjig, tako bi tudi rastlo
204 72 | znane, ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi v knjigah. Prepričan
205 47 | menda je vedela, da ga ne dojde. Tara pa ni le vpila ž njimi,
206 120 | se je govorjenje tudi na Dolenjce in Radivoj reče: "Pri vseh
207 89 | zopet raztresene, kakor je Dolenjcem navada; le za cerkvijo bolj
208 60 | zmerom od pijače, kar je Dolenjčev najljubši pogovor, ki ga
209 39 | Na to pravi Radivoj: "Dolenjci ste dobri ljudje, zlatih
210 3 | dol, kadar se gospoda iz dolenjskih graščin pelje do Litije,
211 1 | Martinu. Napotiva se na Dolenjsko jaz in moj prijatelj, ki
212 16 | Nekatera vas je pol ure dolga, pa ima komaj trideset tod
213 20 | dedov. Zginili so klobuki z dolgimi kraji pa nizkim oglavjem;
214 83 | tako da se je videla že iz doline. Tudi ta vas je na hribu,
215 16 | romarske kapele, na levo v dolini pojo zvonovi svetokriški,
216 73 | domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec
217 78 | Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku in videl sem, kako
218 73 | pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega
219 79 | bi se moral kak veljaven domačin in k njemu bi se vrstile
220 74 | Dolenjskem sem naletel na domačina, ki je imel celo Robidovo
221 55 | tukaj v obližju pri bogatem domačinu - k revnim ne hodim rad -
222 9 | pravica, na grajskem sekati za domačo potrebo; tudi lastne gozde
223 7 | vem, je li cerkovnik tako domiseln, ali imajo ljudje toliko
224 47 | bi šla rada v tovarišiji domov, pa ker je bila najeta do
225 74 | moram, kako so kmetje moje domovine v slast prebirali Svetina. **
226 36 | pride nevesta ali zet k domu, niso starši več dolgo ž
227 33 | upiralo, ker je bilo še dopoldne; pa tudi se je nama zdelo
228 55 | šivanke. Ali kadar je vrhá dorastel, pride tudi njemu vrsta,
229 16 | prevalil. Kakor je bilo dosihdob navkreber, tako smo zdaj
230 55 | na vojsko. - "Cesarja sem doslužil," veli, "zdaj se pa tu po
231 74 | zanamcem v korist, da bi oni dovršili, česar prednjimcem ni bilo
232 14 | sme raznesti ali zapaliti dračje, ki leži v žalosten spomin,
233 25 | brodnikov ni več, vino je drago! Naj bo, saj ga pridelujemo.
234 41 | početi. Kupujemo ga prekleto dragó! V košnji in mlatvi je ravno
235 115 | videla, zato je pa naju prav dragovoljno sprejel. Hitro je poprašal,
236 74 | prosti besedi in slovenski dramatik bi le same kmečke značaje
237 16 | razgled. Počasi zmanjka vsega drevja. Odpre se pred nami dolenjska
238 9 | njega, hotel je po vsej sili drevo izpodrobiti. Ravno tako
239 91 | kjer se kaj napak naredi. Drméljeva krava si je bila črevo prevrgla,
240 16 | ves ta hrib ilovo prst z drobečim se, belim laporjem. Hosta
241 24 | nazadnje ti je pa še prinesel drobiža iz petice, tekmá se ni rado
242 21 | nogah držala je vse polno drobtin, črnih in belih, pa tudi
243 16 | posebno v tem kraju, ves drugačen obraz kakor pa na Gorenjskem.
244 74 | prime, nikoli ne vpraša po drugačnih knjigah kakor po samih pobožnih. -
245 74 | dobička, gotovo si niso z drugimi knjigami tako opomogli kakor
246 3 | da še kmet ne vem kako drva po njem izpeljava; pa vendar
247 21 | trijeh polomljenih nogah držala je vse polno drobtin, črnih
248 84 | jih imamo, pa bi se kislo držali. Popred bo nas konec, preden
249 120 | lesene robe! Res, da se vedno drže starega kopita pri svojem
250 31 | bolj reznó, pa bo tudi bolj držeče. Vaša sladkál vam bo še
251 53 | zarodu, starci pa se še trdno držijo svoje stare glave, kakor
252 20 | delati. Mi se trdoglavo držimo starih reči, zlasti pa Gorenjci,
253 16 | svetokriški, kjer sta dva duhovna. Zemlja ima, posebno v tem
254 80 | kakor imajo navado vse duhovne hrane že presiti Francozje
255 74 | prazne vsake bukve, če niso duhovske; in kdo bi si upal tako
256 80 | preden prime za kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje
257 74 | natisov je učakala sama Dušna paša! Ne sme se oponašati,
258 74 | Le sami duhovni ugajajo dušnim potrebam v narodu in vsi
259 21 | ki ni čakala, da bi se ji dvakrat velelo. V hramu je bilo
260 74(**)| popisovanje čudne zgodbe dvéh dvojčikov. Podučevanje starim
261 6 | osebénjka. Za nami so se dvigali ono stran Save beloglavi
262 16 | se na obe strani prijazno dviguje gorica za gorico z belimi
263 74(**)| popisovanje čudne zgodbe dvéh dvojčikov. Podučevanje starim in mladim,
264 74 | večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se
265 9 | da klada ne pojde rada na dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje
266 55 | se oglasi nama: "Quoque ego possum latinum linguam,
267 106 | jaz, vi menite, da je samo en vol bolan; jaz pa tako pravim,
268 121 | Že enajsta ura je tekla, ko smo šli
269 24 | Enajstega je bilo pa še bolje," zavrne
270 1 | nikdar niso bili vsi ljudje enaki pa tudi ne bodo. ~
271 101 | čeljustih! Mi imamo za vse ljudi ene same klešče." ~
272 67 | nobeden ga ni dosegel. Enega izmed njih sem poznal. Reklo
273 36 | starši več dolgo ž njima pri eni mizi; to je tako gotovo
274 81 | lirika se večidel peča samo z enim občutkom človeškega srca: "
275 72 | Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel), daravno je oboje le prestavljeno
276 114 | jo nameriva naravnost v farovž. ~
277 123 | cerkvi, pravi Radivoj: "Okoli farovža je pa kaj olikano. Tudi
278 124 | tisto jesen smo v griču pri farovžu lomili kamen za turen." ~
279 71 | tam je muzicíral,~pa se je ferdérbal,~ker je prešvah prsi bil. ~
280 76 | Ferlovtpórung! Na znanje bo dano!' itd.
281 63 | nas zastopi vsaki lahkó:~filozofi in poetje~in vsi drugi kmetje. ~
282 74 | ki je imel celo Robidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal,
283 80 | duhovne hrane že presiti Francozje pa tudi Nemci za njimi.
284 59 | dédina slovečih baronov Galov, zdaj pa je že na mnogih
285 57 | Dokler se bo meni mezinec gibal na moji roki, tako dolgo -
286 53 | Po teh krajih nekoliko gine babjeverstvo, posebno pri
287 3 | trg. Do tukaj gre široka, gladka cesta, ki drži dalje proti
288 62 | vbada učene poete ter se glasi : ~
289 33 | popoldne vse živó pivcev; glasne besede se slišijo notri
290 128 | klenkajo! Ali vsak jim ne ve glasu. Jožnjekov Martin je mojster,
291 53 | trdno držijo svoje stare glave, kakor povsod. Kdor je prijatelj
292 80 | ga naj znači. Gotovo ni glavna reč, kako mu je nos urezan,
293 17 | vino jim je majalo jezike. Gledali so in kazalo je, da bi nam
294 78 | Slovenec dosti veselja do gledišča, ako bi vedel, kaj se govori,
295 78 | Ko bi gledišče imeli, morda bi se naredile
296 20 | so imeli golenice proti gležnju zavihane. Živel je pri nas
297 9 | okléščeni, lepi semreki vranje gnezdo. Ker ni mogel do njega,
298 28 | nograd ne leži tako v zglavju gobenske gore kakor tvoj." ~
299 72 | tiste, kar je zabavljivih in godčevskih. Narod šale ne čisla samo
300 74 | pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu.
301 6 | borovje in smrečje, zdaj po golem nizkem grmovju. Malokje
302 20 | in čevljev, ki so imeli golenice proti gležnju zavihane.
303 7 | čednih grobov. Skoraj vsaka gomila je otrebljena in posajena
304 15 | Gobjek najbolj sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v obližju." ~
305 28 | tako v zglavju gobenske gore kakor tvoj." ~
306 33 | rezní so, bolj prijazni od Gorenjca, pa tudi pokorneji. Človeka
307 5 | so se med nami, posebno v Gorenjcih, kratke vrstice, zložene
308 16 | strani prijazno dviguje gorica za gorico z belimi zidanicami,
309 16 | tu in tamkaj med hribi in goricami. Tudi vasi niso velike,
310 33 | poldrugo vrstico od nove gorice. Brez pesmi uživajo zlato
311 16 | prijazno dviguje gorica za gorico z belimi zidanicami, z vinskimi
312 4 | Koračila sva z debelimi gorjačami po strugah in jarkih; babuza
313 90 | Imel je opaljeno hruškovo gorjačo, na spodnjem koncu okovano,
314 16 | dežela. Proti jugu stoje Gorjanci, proti severu Kum, ki teh
315 74 | in po naravi. Kaj ti bo gospôda, ki je vsa potujčena?
316 17 | nakrižne dobe. Starec, hramu gospodar, pokliče najino ženico: "
317 38 | naših deželah pa le vino gospodari, zanje skrbimo bolj kakor
318 13 | za mejo hostam sosednjih gospodarjev, od tod menda ime. ~
319 75 | nam bi uhajal, ko bi se gospodičem prilizovale s čisto slovenščino
320 97 | Dve smreki. Od gospodične eno, od junca eno pa bo
321 95 | Neki da gospodično v gradu zob hudo boli; pa
322 31 | letos nekateri, pa ne vsaki. Gospodje tudi vedo, kaj je dobro.
323 19 | Menda se tudi gospodoma ne bo storilo inako, če
324 120 | ter tja med njimi, ki še gospodu za silo napravijo obutal
325 47 | Imel je na sebi ponošeno gosposko suknjo in kapo z motiko
326 9 | pozna, da ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena
327 8 | majhne pol ure pridemo do gostega bukovja. "To je hosta turenske
328 118 | In kmalu smo se po moški gostili. Noter do poznega večera
329 128 | Menili smo, da bo to jesen že gotova, pa je vendar še nekaj dela
330 55 | z Radivojem, da Mrtoláz gotove govori nemški in to je bilo
331 62 | katerih pa ni pel, ampak samo govoril, zlasti pri vinu, ki ga
332 75 | Prešernovim visokomislim in govorile od slavohrama slavitih Slavljanov;
333 61 | Da se mi ne zameri, ako govorim nekoliko o pevcih, katere
334 46 | Tara ni poslušala, kaj mi govorimo, menila se je le s pijačo
335 120 | tovarišiji peli. Zasuknilo se je govorjenje tudi na Dolenjce in Radivoj
336 13 | dosti krajev, posebno pa gozdov, ki jih tako imenuje. Bržkone
337 14 | Pravila je žena, da so v tem gozdu nekdaj prebivali hudi tolovaji.
338 80 | novele. Tu imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, zlasti
339 95 | Neki da gospodično v gradu zob hudo boli; pa tudi junčka
340 9 | dana kmetom pravica, na grajskem sekati za domačo potrebo;
341 3 | se gospoda iz dolenjskih graščin pelje do Litije, potem pa
342 6 | ki je nedavno kupil to graščino. ~
343 20 | je pri nas možiček, stara grča, ki ni mogel dobiti pri
344 3 | na desno roko v hrib po grdem kolovozniku, da še kmet
345 14 | Dalje gredé smo videli tri grmade eno
346 85 | Radivoj reče: "Vendar je greh, da niste v šolah ostali!
347 86 | čudna prikazen zavoljo naših grehov." ~
348 86 | konja sedlal?' Časi, kadar grem zvečer iz kakega hrama,
349 31 | takega, da bi se bil mošt grenca branil tako dolgo kakor
350 9 | mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenjska
351 124 | in še tisto jesen smo v griču pri farovžu lomili kamen
352 128 | uka, ravno ko jurček med grmovjem." ~
353 6 | smrečje, zdaj po golem nizkem grmovju. Malokje je stala majhna
354 7 | videl na kmetih tako čednih grobov. Skoraj vsaka gomila je
355 44 | vina? Zakaj sem pa trpel in guzo napenjal? ~
356 34 | dar; vse prejme sin ali hči." ~
357 90 | Pred Roštanovo hišo sta v glasnem pogovoru stala
358 73 | kreposti, kakove napake. Hočeš li biti pisatelj, moraš
359 61 | Izmed pobožnih tudi še zdaj hodi po deželi: Od zvonov, zložena
360 14 | svetu potem ne imel pokoja, hodil bi strašit in klicat, dokler
361 119 | dejali Kostelci - ki so hodili s tovori v Ljubljano po
362 55 | bogatem domačinu - k revnim ne hodim rad - pa kdo bo na Martinji
363 69 | preganjal in lovil, ko se je po hostah in brlogih skrival pred
364 13 | preséki, narejeni za mejo hostam sosednjih gospodarjev, od
365 42 | Radivoj: "Pozimi pa imate časi hrame odprte na stežaj; kdor mimo
366 57 | Dovolj hramov je bilo odprtih in voditelja
367 80 | imajo navado vse duhovne hrane že presiti Francozje pa
368 38 | in nograda nič, pa vendar hranijo sebe in družino, če niso
369 3 | hitro ostane Šmartno za hrbtom, precej se začno stiskati
370 20 | hlače do pod pazduhe, na hrbtu je pa čepela majhna záplata,
371 58 | pridemo s hriba v raven. Pod hribom stoje Moravče, vasica, jako
372 20 | tako nabrano kakor suha hruška. Trdno se je držal stare
373 90 | na smeh. Imel je opaljeno hruškovo gorjačo, na spodnjem koncu
374 28 | oglasi: "Bojec, ne bodi hud, ako rečem, da je moje bolje,
375 69 | vojaščino. Takrat si je obilo hudega skusil, kar pripoveduje
376 14 | tem gozdu nekdaj prebivali hudi tolovaji. Stregli so popotne,
377 33 | Hvalila sva, daravno se je upiralo,
378 76 | opominjati, da poezija naj bo idealna tudi v jeziku. ~
379 17 | smo bili čisto neznani. Idemo dalje, pa ne predolgo; kmalu
380 78 | govori, kaj se počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah
381 74 | kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika. Sam širokopleči
382 81 | občutkom človeškega srca: "z Ijubeznijo", le redko se prime kake
383 79 | je prestavljen že tudi v ilirsko narečje - na čisti podlagi
384 16 | ker ima skoraj ves ta hrib ilovo prst z drobečim se, belim
385 26 | premalo ga je. Midva z babo ga imava dve mali vedri manj od lani." ~
386 31 | se je moje ubrisalo! Kje imaš ti takega? Res je bolj reznó,
387 57 | pratiki dovolj ponižnih imen, ki so med nami v navadi?
388 67 | Kakor vsak imeniten mož, tako je imel tudi on
389 60 | je naju, da naj zložíva imenitno pesem letošnjemu vincu na
390 61 | nekoliko o pevcih, katere je imenoval Mrtoláz. Kančnik je imel,
391 3 | čedna vas, da bi se lahko imenovala trg. Do tukaj gre široka,
392 86 | Skrivnem razodenju pelin imenovana? Pisano je, da bo na zemljo
393 57 | slišal sem, kako so se po imenu klicale. V teh krajih je
394 1 | in moj prijatelj, ki ga imenujem Radivoja, ker ni vsakemu
395 73 | pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod
396 19 | gospodoma ne bo storilo inako, če stopita bliže soda. -
397 74 | tiče snovi, katero naj bi izdelovali. Za igre nam ne manjka drugega
398 98 | imate klešče, da boste zob izdrli?" reče Radivoj. ~
399 73 | spomin, da bi se nad njim izgledovali pozni rodovi in čudili se
400 38 | drugo poljščino. Zato pa izgovori vsak oče kos nograda sebi
401 131 | naju vabila v hram, ali izgovorila sva se, da ne utegneva. ~
402 35 | menda vaše, kolikor si ga izgovorite!" ~
403 75 | Zato pa tudi nimamo lahkega izobraženega pogovora za omikane osebe.
404 53 | je prijatelj narodovega izobraženja, gotovo želi, da bi se zatrle
405 3 | ne vem kako drva po njem izpeljava; pa vendar je dejala baba,
406 19 | bliže soda. - To bom sam izpil, potlej bomo pa drugega."
407 93 | Še ne morem poliča vina izpiti, akorawo me Roštan jako
408 9 | hotel je po vsej sili drevo izpodrobiti. Ravno tako grdo se je pri
409 66 | zadnji vrstici je vselej izpraznil korarec, ako je sedel pri
410 74 | Robidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal, česar ni mogel sam razumeti.
411 9 | les. Nima prej miru, da ga izpridi; zato je pa dandanes povsod
412 56 | skregati, preden sva se mu izpulíla. Tudi Mrtolazu ni bilo pogodu.
413 47 | varuha, naglo odpre kurnik pa izpusti kopune in kokoši, ki so
414 75 | makordeča usteca še ne znajo izrekati črke ž. Bilo bi neverjetno,
415 5 | se ne bo dobilo več dosti izvirnega. Ako bi mi tudi imeli Vuka,
416 55 | Tako se godi vsakemu, kdor išče boljega kruha, kakor je
417 88 | slišal, da pri učenih ne išči vere. Pa jaz tudi še nekaj
418 62 | zatorej tudi niso, da bi se iž njih učil jezika ali druge
419 74(**)| Spisal in na svitlobo dal Janez Cigler, fajmošter per s.
420 74 | kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da
421 108 | petih dneh vam ga bom v jarem dal! ~
422 47 | družino do zadnje čopaste járice, ki v noben kup ni hotela
423 4 | gorjačami po strugah in jarkih; babuza pa je pravila to
424 74 | opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da Ijudstvo bi že bralo,
425 32 | kar komu bolj dobri. Po jedi se grlo nekako zaželi mokrote.
426 106 | samo še poldrugi dan bo rad jel, čez tri dni bo pene tiščal,
427 78 | Kotzebue v svoje igre ni jemal kmetov, ampak prápornike,
428 14 | tolovaji. Stregli so popotne, jemali jim, kar se je zatélo, pa
429 55 | dalje, pa tega človeka ne jemljiva, ker je že previnski. Ali
430 65 | Vse stvari~Bogá častí:~jerebíca,~kukavíca,~vsaki dán~tud'
431 33 | poje! Po nogradih je časi jesensko nedeljo popoldne vse živó
432 17 | pogovoru; vino jim je majalo jezike. Gledali so in kazalo je,
433 19 | nagne leseni vrč, dleskne z jezikom in pravi: "Letos je dobro,
434 81 | prestavljenega iz tujih jezikov. Čas je, da bi se iz ljudstva
435 110 | pravi Mrtoláz, "na vso to jezo ga bomo poliček ali dva.
436 4 | samo ženico, ki poje od Jezusovega trpljenja sedemdeset razdelkov
437 20 | záplata, ki so ji rekli: jopič, da je bil ves človek tak,
438 128 | Ali vsak jim ne ve glasu. Jožnjekov Martin je mojster, tako
439 16 | dolenjska dežela. Proti jugu stoje Gorjanci, proti severu
440 80 | pa tudi Nemci za njimi. Junak naj dela in misli, njegovo
441 5 | odlomek te ali one stare junaške pesmi. Naselile so se med
442 97 | smreki. Od gospodične eno, od junca eno pa bo dobro." ~
443 95 | gradu zob hudo boli; pa tudi junčka imajo, ki je že velik." ~
444 128 | rastli brez uka, ravno ko jurček med grmovjem." ~
445 57 | otrok po svoji glavi, ne! Jurij naj mu bo ime!" In tako
446 68 | Častimo svetega Jurja~po suhem in po murji! ~
447 24 | poleg tebe, kdor si bodi, od jutra noter do večera; nazadnje
448 110 | ga bomo poliček ali dva. Kajne? Danes bo vse mene bolelo,
449 22 | deževju, tisti ga ima več, kajpada je tudi bolj vodeno." ~
450 129 | da bi je ne bil kupil. Kajpak, da je bilo treba še nekaj
451 74 | zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes je ni več dobiti
452 86 | Časi, kadar grem zvečer iz kakega hrama, pa tako premišljujem
453 76 | vsak, da bi obraževali čas, kakršnega ni med nami; ali vse to
454 79 | druge manj pomenljive osebe, kakršnih nam bi ne zmanjkalo tako
455 89 | krajih ni take nesnage, kakršno tujci radi očitajo, šele
456 75 | pisarnici kmeta vprašal: 'Kakšne so bile tiste vile?' namesto: '
457 102 | mimo nas, da bi ne pokusil, kakšnega je Bog dal Čatežanom!" ~
458 92 | Mrtoláz dalje vpraša: "Kam pa zdaj?" ~
459 7 | in posajena z okroglimi kamenci, kakor imajo navado pri
460 14 | kdo, ki v novo suhovíne in kamenja navrhováti. Ta šega je še
461 77 | mora stati na vogelnem kamnu narodskega života, sicer
462 72 | le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. Kmetje imajo še celo veselje
463 70 | šomaštra, ki je bržkone tudi Kančnikov posnemalec, ne vem nič razen
464 62 | rado ohlapno; take so tudi Kančnikove pesmi. Skladal je časi tudi
465 72 | Izmed Kančnikovih pesmi še zdaj slové tiste,
466 61 | bili pa vsi jako podobni. Kančnikovo ime je slulo široko po Dolenjskem.
467 16 | rdečo streho nove romarske kapele, na levo v dolini pojo zvonovi
468 122 | Záplazu. Ta romarska sloveča kapelica stoji na hribu, precej nad
469 123 | maši sta nas čakala pred kapelico dva možaka, cerkvena ključarja:
470 132 | blatno suknjo in potlačeno kapico? Mrtolaz je bil. Pravil
471 111 | vem, kaj bo rekel zob na Kapiji?" ~
472 93 | odgovori: "Naravnost v grad na Kapijo, poltretjo uro hoda od tukaj.
473 41 | Za najtežje delo ni časi kaplje pri hiši. Pride prva in
474 7 | da si na Dolenjskem; ali kapljica teh trt je še kisla, svet
475 47 | ponošeno gosposko suknjo in kapo z motiko na glavi. Ravno
476 57 | marsikateri moški imenuje: Karel, Rihar, Rafael itd. Ne bom
477 48 | njimi je vešča, pa ne povem katera. Bojim se, da mi bo kaj
478 61 | govorim nekoliko o pevcih, katere je imenoval Mrtoláz. Kančnik
479 109 | tudi naredil tako pismo, v katerem vse le-to stoji od kraja
480 75 | slovenskih knjigah, s čašico kave pred sabo, v našem novojeziku
481 78 | ljudje na uho vlekli in kazali, da jim je všeč. ~
482 73 | Kaže nam vse to, da bi jako ustregel,
483 7 | ali kapljica teh trt je še kisla, svet ni še dovolj zaslonjen
484 84 | lastnosti; če je starji, kisleje se drži. In ko bi se časi
485 9 | če se mu je le zdelo, da klada ne pojde rada na dvoje.
486 3 | ne bo imela tako raprtih klancev. ~
487 7 | Poldrugo uro od Litije klanec nekoliko poneha, pa ne za
488 100 | ne vem, če bo kaj. S temi kleščami ne bo dala gospodična po
489 57 | sem, kako so se po imenu klicale. V teh krajih je po kmetih
490 75 | vile ven videle?' ako bi klicarji po mestnih trgih ne vpili
491 14 | pokoja, hodil bi strašit in klicat, dokler bi zopet ne dobil
492 72 | celo veselje nad Lažnjivim Kljukcem (Münchhausen) in Nemškim
493 20 | mogel dobiti pri nobenem klobučarju, v nobenem sejmu, v nobeni
494 20 | takih dedov. Zginili so klobuki z dolgimi kraji pa nizkim
495 74 | je srdit vrgel knjigo pod klop, ker je zavoljo prekosmatega
496 55 | sedel tri leta v latinskih klopeh, potlej pa učenost obesil
497 74 | slovenski dramatik bi le same kmečke značaje lahko obrazil po
498 78 | naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja; pa samih oračev
499 9 | čase je bila marsikje dana kmetom pravica, na grajskem sekati
500 78 | Kotzebue v svoje igre ni jemal kmetov, ampak prápornike, tajnike
501 9 | Saj se precej pozna, da ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu