| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Popotovanje iz Litije do Cateža IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
bold = Main text
Paragraph grey = Comment text
502 9 | kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena stvar tolikega
503 6 | stanuje. Tako je ukazal knez Windischgrätz, ki je nedavno
504 74 | gotovo si niso z drugimi knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi.
505 74 | Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj gleda po strani,
506 73 | Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v
507 74 | kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop, ker je zavoljo
508 130 | ne trsi le s peresom za književnost, ampak tudi z dejanjem za
509 81 | mladi pisatelji, up naše književnosti, naj bi tega ne pozabili.
510 74 | Svetina. ** Komaj so dobili knjižico v vas, in brž se je vrstila
511 16 | tod in tam raztaknjenih koč. ~
512 38 | osebénjkov, da nimajo razen koče in nograda nič, pa vendar
513 6 | Malokje je stala majhna kočica revnega osebénjka. Za nami
514 3 | baba, da pride časi celo kočija sem dol, kadar se gospoda
515 20 | časi že od daleč, ako je od kod po cesti primigalo široko
516 109 | imeli pri hiši. Ne da bi se kogá bal, temveč svet je dandanes
517 47 | kokoši, ki so zagnale veliko kokotanje. Raztaknile so se po brajdah
518 48 | ji komaj, pa že skoči za kokošaricami ter pomaga riniti. Ko so
519 47 | kurnik pa izpusti kopune in kokoši, ki so zagnale veliko kokotanje.
520 47 | Bojcu pit, ako bi jo tudi na kolenih prosil. Tara, že jako rdeča,
521 80 | koliko ima las v brkah, kolikokrat se oddahne in odrgne čevlje,
522 8 | Kolovoznik se je obrnil kmalu spet
523 32 | hvalo Bogu, oboje, kar komu bolj dobri. Po jedi se grlo
524 22 | Letos je lahko dobro," veli Končína, prav nizek možič, kakih
525 86 | župan, jaz župan, kdo bo pa konja sedlal?' Časi, kadar grem
526 119 | osem, deset pa tudi več. Konjiči so šli pred njimi, možje
527 57 | kmetih dosti: Rozalik, Cen, Konrad, Lojz, ravno tako se marsikateri
528 41 | hiši. Pride prva in druga kop; kdo ima tačas moker sod?
529 6 | hriba, ki je enak seneni kopici. Nekdaj ga je imel Valvasor
530 120 | da se vedno drže starega kopita pri svojem delu; to pa le
531 40 | spomladi se koli, obrezuje in koplje prvič in drugič, nazadnje
532 47 | odpre kurnik pa izpusti kopune in kokoši, ki so zagnale
533 4 | Koračila sva z debelimi gorjačami
534 66 | vrstici je vselej izpraznil korarec, ako je sedel pri vinu.
535 115 | Novice. Že marsikateri lep in koristen sestavek je bil iz njegovega
536 81 | tem lepše, vendar je vse v koséh, celega velikega dela nam
537 61 | posebno smešna in posebno - kosmata). Izmed pobožnih tudi še
538 38 | ne pomislijo, da stara kost je modrost. Po naših deželah
539 16 | nehovala, samo še kak dob ali kostanj, ki ga je tukaj mnogo, nam
540 119 | Laščanje so jim dejali Kostelci - ki so hodili s tovori
541 3 | midva misel imela, mora v Kostrevnici zaviti z ravne ceste na
542 34 | tobaka in Bojec pravi: "Star kotar sem, pa vendar ga rad piti
543 78 | se tudi naveličali kmalu. Kotzebue v svoje igre ni jemal kmetov,
544 57 | nama vabili tu in tam na kozarec vina; toda on se je le naju
545 9 | predebela, posekal jo je zavoljo koša mladik. Videl sem nekdaj
546 41 | Kupujemo ga prekleto dragó! V košnji in mlatvi je ravno taka." ~
547 106 | osmi dan ga boste pa iz kože devali, če mu ne pomagam.
548 2 | šla zdaj šele prvič v te kraje, ali nikdar še ne po tej
549 20 | Zginili so klobuki z dolgimi kraji pa nizkim oglavjem; mi le
550 3 | merijo drugo cesto, ki bo krajša, pa vendar ne bo imela tako
551 103 | Veseli bodimo, dokler še kraljujemo. Saj smo slišali, kako pravijo,
552 119 | s tovori v Ljubljano po kramo. Nabralo se jih je osem,
553 20 | si palico in gre noter v Kranj, pa si ga da tamkaj delati.
554 118 | je poslušal, posebno Bele Kranjce, od koder je doma. Pa tudi
555 119 | domači ljudje, ampak Beli Kranjci - Laščanje so jim dejali
556 76 | to pa nam bi lahko dajalo krasne zabavljice in šale. Ni mi
557 75 | čisto slovenščino ljubomile, krasnozorne ali zornokrasne, nežnomlade
558 5 | nami, posebno v Gorenjcih, kratke vrstice, zložene po nemški
559 120 | le raje vozijo in zdaj v kratkem jih več nisem videl toliko
560 78 | tremi leti v Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku in
561 91 | napak naredi. Drméljeva krava si je bila črevo prevrgla,
562 60 | se je pot na Čatež zopet krebri obrnil. Mrtoláz pa se je
563 48 | slišali, da sem tudi jaz kriv kurjega bega." ~
564 86 | jih je tod okoli Svetega Križa in Čateža. Kaj se pa če?
565 79 | da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci
566 55 | mu, daravno je tako slabo krpal in tolkel. Pravil je potem,
567 55 | na Martinji dan vbadal in krpúcal!" ~
568 57 | dobro si zapomni, ne boš ti krstila otrok po svoji glavi, ne!
569 17 | martinovamo? Nocoj ga bomo krstili, če je božja volja." ~
570 57 | hotela njegova ženica sina krstiti za Silvestra, ker je bil
571 55 | vsakemu, kdor išče boljega kruha, kakor je bel. Ravno imam
572 117 | reče on ter naglo pokliče kuharico: "Mica!" ~
573 9 | Pa že zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja
574 65 | stvari~Bogá častí:~jerebíca,~kukavíca,~vsaki dán~tud'podgan;~še
575 16 | stoje Gorjanci, proti severu Kum, ki teh krajev prehude burje
576 47 | čopaste járice, ki v noben kup ni hotela k rokam. Zato
577 14 | bi zopet ne dobil novega kupa. Vendar časi poredni pastirji
578 9 | pomanjkanja. Pa že zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj
579 41 | delavcev. Kaj nam je početi. Kupujemo ga prekleto dragó! V košnji
580 42 | nerad. Nekateri še celo kurijo po zidanicah in vsi mraza
581 66 | bilo enkrat primanjkovalo kurjave, pa da je v nedeljo po deseti
582 48 | slišali, da sem tudi jaz kriv kurjega bega." ~
583 9 | mladik. Videl sem nekdaj Laha, ki je bil zalezel visoko
584 75 | Zato pa tudi nimamo lahkega izobraženega pogovora za
585 63 | takó,~da nas zastopi vsaki lahkó:~filozofi in poetje~in vsi
586 16 | prst z drobečim se, belim laporjem. Hosta je kmalu nehovala,
587 80 | del za vrat, koliko ima las v brkah, kolikokrat se oddahne
588 38 | vsak oče kos nograda sebi v last, da ga uživa in dene, kamor
589 9 | za domačo potrebo; tudi lastne gozde so imeli. Ali kako
590 79 | deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče
591 81 | ima zavoljo tega tudi že lastno, polno literaturo. Še manj
592 84 | Pri človeku pa ni tiste lastnosti; če je starji, kisleje se
593 55 | tudi res; zato mi reče v latinskem jeziku, da pojdiva dalje,
594 55 | mestu" * sedel tri leta v latinskih klopeh, potlej pa učenost
595 55 | nama: "Quoque ego possum latinum linguam, pijan pa nisem."
596 119 | ljudje, ampak Beli Kranjci - Laščanje so jim dejali Kostelci -
597 80 | Dosti laže bi narejali povesti, ki
598 74 | akoravno je na čelu nosila lažnivo ime: za prosto ljudstvo.
599 72 | imajo še celo veselje nad Lažnjivim Kljukcem (Münchhausen) in
600 128 | še nista videla gospoda? Le-ona velika hiša je le, ki se
601 106 | plavec pri kraju ima žabico, le-onemu roginu v sredi se pa dela
602 78 | pa more velikega zgoditi le-tej siromačiji! Gotovo pa bi
603 109 | tako pismo, v katerem vse le-to stoji od kraja do konca.
604 81 | imamo še povsod le trdo ledino, sama lirika se je nekoliko
605 27 | gleda proti poldnu. To ti je lega za trto, vidiš!" ~
606 9 | kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena stvar
607 9 | zalezel visoko na okléščeni, lepi semreki vranje gnezdo. Ker
608 80 | popisovanja krajev še tako lepih, ako ni potrebno in v pravo
609 75 | zornokrasne, nežnomlade lepote, katerih makordeča usteca
610 81 | tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo majhno. Saj imamo
611 81 | naj bo njeno sadje s tem lepše, vendar je vse v koséh,
612 120 | naredi toliko loncev in lesene robe! Res, da se vedno drže
613 19 | S temi besedami nagne leseni vrč, dleskne z jezikom in
614 16 | večidel zidane, pa tudi lesenih obilo. Kjer je bliže nograda,
615 32 | Urno podstavi leseno posodo in natoči belíne,
616 23 | Hostnik, človek pri petdesetih letih, pa še jako trden in zelo
617 38 | sebe in družino, če niso letine preslabe. Kadar pride ujma
618 45 | tako, kakor je vajen. Vse leto sem upal: zdaj sem dežja
619 23 | to je bila pijača, to! Letošnje vse nič proti onemu," pravi
620 1 | Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu.
621 17 | pit? Danes ga pije, kar leze in gre, da ga le ima. Ne
622 7 | Temu kraju se pravi na Libergi. Tik pota stoji cerkvíca
623 20 | Bojec je bil čuden mož. Lice je imel rdeče, pa tako nabrano
624 55 | Quoque ego possum latinum linguam, pijan pa nisem." Začudlla
625 81 | narod, ki ima le izvrstno liriko, ne more hvaliti se; da
626 47 | reče: "Bog daj, da bi te lisica požrla!" Druga pristavi: "
627 47 | pristavi: "Pa da bi tudi lisici nič ne zalegla!" Videč,
628 81 | tega tudi že lastno, polno literaturo. Še manj pa je v tem obziru
629 103 | ozdravljati nihče, kdor se ni v Ljubljani učil. Kaj bo, Selšček, če
630 75 | prilizovale s čisto slovenščino ljubomile, krasnozorne ali zornokrasne,
631 74 | bilo moči. Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj
632 20 | mož!' Rad bi vedel, ali se Ločanje še nosijo tako, kakor so
633 132 | Novemu mestu. Preden se ločiva, kdo primiga ves potolčen,
634 57 | dosti: Rozalik, Cen, Konrad, Lojz, ravno tako se marsikateri
635 124 | smo v griču pri farovžu lomili kamen za turen." ~
636 61 | Najimenitneje so: Od svinjarjev, Od lončarjev, Mož in žena, Od uši in
637 120 | Ribničane: kje se naredi toliko loncev in lesene robe! Res, da
638 47 | zalegla!" Videč, da je vsa lov zastonj, primeta dve za
639 69 | ubogega siromaka preganjal in lovil, ko se je po hostah in brlogih
640 79 | dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih
641 47 | vpila ž njimi, temveč tudi loviti je pomagala. Vse štiri so
642 25 | Petinosemdeset let niso mačkine solze, kaj menite!" ~
643 17 | glasnem pogovoru; vino jim je majalo jezike. Gledali so in kazalo
644 23 | Tukaj so ljudje bolj majhni, ali čvrsti in zatrepáni. ~
645 81 | slovstvo lepoznanskih reči silo majhno. Saj imamo še povsod le
646 120 | Kraljeviča majka, zelenega pajka!' In marsikrat
647 75 | nežnomlade lepote, katerih makordeča usteca še ne znajo izrekati
648 26 | Midva z babo ga imava dve mali vedri manj od lani." ~
649 33 | zidanic - ali petja vendar ni; malokateri zauka ali pa zakroži poldrugo
650 6 | po golem nizkem grmovju. Malokje je stala majhna kočica revnega
651 86 | konec, da bi se čudili vsi malovedneži na zemlji, zlasti pa kar
652 74 | izdelovali. Za igre nam ne manjka drugega nič kakor zgodovinske
653 5 | imeli pesmi, gotovo nam bi manjkalo Vuka; saj še to, kar je
654 119 | njimi, prepevaje Kraljeviča Marka. Oponašali so jih otroci: ~
655 115 | njegovega peresa tiskan. Posebno marljivo zbira in razglaša narodne
656 74 | Marsikdo večkrat zavpije med nami: '
657 9 | drv. Prejšnjé čase je bila marsikje dana kmetom pravica, na
658 120 | majka, zelenega pajka!' In marsikrat je v smehu kateri poskočil
659 128 | jim ne ve glasu. Jožnjekov Martin je mojster, tako jih ubere,
660 17 | ravno praznoval svetega Martina dan, zato je bil hram tudi
661 55 | hodim rad - pa kdo bo na Martinji dan vbadal in krpúcal!" ~
662 17 | da ga le ima. Ne veš, da martinovamo? Nocoj ga bomo krstili,
663 1 | letošnjo jesen o svetem Martinu. Napotiva se na Dolenjsko
664 122 | Drugi dan je bila maša na Záplazu. Ta romarska
665 14 | zemlji je navadno, da se meče na tako mesto, kjer je kdo
666 77 | Vse ima svoje mejnike. Pevčevo delo mora biti
667 13 | nekdaj preséki, narejeni za mejo hostam sosednjih gospodarjev,
668 47 | že jako rdeča, teka in mencoriti sem ter tja. Kazalo je,
669 110 | dva. Kajne? Danes bo vse mene bolelo, kolikor bomo zapili." ~
670 46 | poslušala, kaj mi govorimo, menila se je le s pijačo in ugrizačo.
671 55 | Meníla sva oba z Radivojem, da
672 128 | je ravnokar mimo nje šlo. Menili smo, da bo to jesen že gotova,
673 3 | po železnici. Zdaj neki merijo drugo cesto, ki bo krajša,
674 7 | kakor imajo navado pri mestih. Ne vem, je li cerkovnik
675 75 | preomledno, ako bi mlade mestne šogice po slovenskih knjigah,
676 75 | videle?' ako bi klicarji po mestnih trgih ne vpili za bobnom: ~
677 118 | so tudi srbske pesmi na met in pravil je, da jih je
678 24 | preveliko moč, da je vznak metalo; še mrli so od njega, mrli;
679 57 | navadi? Dokler se bo meni mezinec gibal na moji roki, tako
680 125 | smo začeli zidanje ter o Mihelovem je imel turen že streho:
681 18 | Tare je mikalo, pa vendar ni vedela, kaj
682 14 | tvoje duše!' Lepo je, da se miluje še po smrti človek, ki je
683 14 | bridke misli, kadar ide mimó take grmade. Narod sploh
684 5 | skoraj tudi ravno taka. Minila je doba, ko se je skladalo
685 74 | prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen sem videl kmeta, ki
686 106 | kakor bi odrezal. Pa je mir besedi. ~
687 9 | zaroden les. Nima prej miru, da ga izpridi; zato je
688 3 | na Čatež, kakor sva midva misel imela, mora v Kostrevnici
689 73 | domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja,
690 48 | mi bo kaj nagodíla, ker mislijo, kakor ste vsi slišali,
691 21 | vinjak, pol banke, vrči; miza na trijeh polomljenih nogah
692 36 | več dolgo ž njima pri eni mizi; to je tako gotovo kakor
693 14 | pustiti zemljo, morda še mlad in željan sveta in života,
694 33 | nositi kakor oní, ki so iz mladega pri njem. Čudno pa je, da
695 53 | babjeverstvo, posebno pri mladem zarodu, starci pa se še
696 33 | zlato kapljico možje in mladeniči, še žené so ž njimi; celo
697 9 | posekal jo je zavoljo koša mladik. Videl sem nekdaj Laha,
698 74(**)| dvojčikov. Podučevanje starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal
699 33 | dobre volje, malo in veliko, mlado in staro. Kdor nima sam
700 74 | prednjimcem ni bilo moči. Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še
701 78 | življenja; pa samih oračev in mlatičev bi se tudi naveličali kmalu.
702 41 | prekleto dragó! V košnji in mlatvi je ravno taka." ~
703 72 | pogovoru, kakor nam kažejo mnoge ribniške smešnice, ki so
704 59 | Galov, zdaj pa je že na mnogih rokah. ~
705 74 | česar prednjimcem ni bilo moči. Akotudi mlajši ljud posvetne
706 58 | na desno cesto po ozkih, močirnih travnikih, ki leže med hribi,
707 85 | šolah ostali! Vi bi bili modrec, da malo takih!" ~
708 38 | pomislijo, da stara kost je modrost. Po naših deželah pa le
709 10 | Modrovanju svojega prijatelja sem se
710 47 | smejal, tudi mi si nismo mogli kaj. Ena srdita poišče ocepek
711 57 | bo meni mezinec gibal na moji roki, tako dolgo - dobro
712 128 | glasu. Jožnjekov Martin je mojster, tako jih ubere, da nihče
713 41 | druga kop; kdo ima tačas moker sod? Prijel pa tudi ne bo
714 84 | uri hoda prišli spet na mokro. Malo takega vina, kakor
715 32 | jedi se grlo nekako zaželi mokrote. Ali ni res dobro ?" ~
716 29 | ne ugodiš. Tudi Bojec ni molčal: ~
717 73 | veselje do knjig. Seveda bi se moralo pisati v domači besedi,
718 74 | misli? Opomniti pa tudi moram, kako so kmetje moje domovine
719 84 | je Roštanovo. Pokusiti ga moramo, če vse ne vem kaj! Saj
720 58 | raven. Pod hribom stoje Moravče, vasica, jako raztresena,
721 93 | uro hoda od tukaj. Še ne morem poliča vina izpiti, akorawo
722 81 | tenko preudarimo, res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo
723 21 | rázlake: trije sodje, poldruga motika, stoli, tu in tam kak vinjak,
724 79 | kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na
725 31 | vem takega, da bi se bil mošt grenca branil tako dolgo
726 80 | celini. Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil. Morda
727 123 | čakala pred kapelico dva možaka, cerkvena ključarja: Plotar
728 73 | da se ti plazi vse to po možganih, ali morda še tudi kaj drugega,
729 22 | veli Končína, prav nizek možič, kakih tridesetih let. "
730 20 | zavihane. Živel je pri nas možiček, stara grča, ki ni mogel
731 27 | burji, da ga je bil dosegel mraz, tam ga je res nekaj manj.
732 74 | črk ne poznajo, ali starci mrjó in mi tudi ne pišemo zanje,
733 46 | pa vlečemo za žive in za mrtve, nihče nam ne veli: 'Pojte
734 14 | žalosten spomin, ker bi mrtvec na onem svetu potem ne imel
735 7 | ljudje toliko spoštovanja do mrtvih. ~
736 7 | še dovolj zaslonjen pred mrzlimi snežniki. Temu kraju se
737 72 | nad Lažnjivim Kljukcem (Münchhausen) in Nemškim Pavlihom v slovenski
738 68 | svetega Jurja~po suhem in po murji! ~
739 71 | tam je muzicíral,~pa se je ferdérbal,~ker
740 20 | Lice je imel rdeče, pa tako nabrano kakor suha hruška. Trdno
741 31 | Vaša sladkál vam bo še nagajala, preden bo leta konec. Saj
742 19 | drugega." S temi besedami nagne leseni vrč, dleskne z jezikom
743 48 | Bojim se, da mi bo kaj nagodíla, ker mislijo, kakor ste
744 60 | hitro, ako se ga je polotil. Nagovarjal je naju, da naj zložíva
745 90 | strani. Mrtoláz ga hitro nagovori: "Kje si pa bil, Selšček?" ~
746 74 | še med ljudmi se redko nahaja. Tudi Robinzonova povest
747 49 | oglasi Mrtoláz: "Koga bo neki nahudíla? To je vse vkup nič, le
748 6 | kako prijazno cerkvíco. Najbližé ti je grad Wagensberg, dobre
749 17 | dalje, pa ne predolgo; kmalu najdemo drugo zidanico odprto. V
750 47 | tovarišiji domov, pa ker je bila najeta do Čateža, ni vedela, kaj
751 32 | pa zopet začne ponujati naji: "Le v slast ga! Saj ga
752 61 | po Laščah in po Ribnici. Najimenitneje so: Od svinjarjev, Od lončarjev,
753 17 | hramu gospodar, pokliče najino ženico: "Tara, ne pojdeš
754 80 | pozneje. Zato so pa tudi naše najlepše narodne pesmi iz one dobe.
755 60 | pijače, kar je Dolenjčev najljubši pogovor, ki ga ne konča
756 16 | bliže nograda, ondi si kmet najraje stavi poslopje, da le more
757 69 | Njegove najslavneje pesmi pa vendar nisem slišal
758 62 | natisnjenih med narodnimi, toda najsmešneje se pogrešajo, ker jih Korytko
759 47 | primeta dve za ojesce in najstarja med njimi se zaroti, da
760 41 | lahko drugače preúrili. Za najtežje delo ni časi kaplje pri
761 61 | zabavljivih in zdravic. Največ so gotovo zabavljice vredne,
762 17 | nji so bili trije možje nakrižne dobe. Starec, hramu gospodar,
763 129 | je bila hiša naprodaj, ko nalašč za to postavljena: pa tudi
764 114 | roko nastavil. Potem jo nameriva naravnost v farovž. ~
765 75 | Kakšne so bile tiste vile?' namesto: 'Kako so tiste vile ven
766 9 | storil, če ni mogel ali hotel nanjo? Da le ni bila predebela,
767 91 | smo le tam, kjer se kaj napak naredi. Drméljeva krava
768 120 | Radivoj reče: "Pri vseh napakah so pa vendarle umételni.
769 73 | kakove so mu kreposti, kakove napake. Hočeš li biti pisatelj,
770 66 | psom vrgel. Kmalu so mu napeljali veliko skládovnico drv. ~
771 44 | Zakaj sem pa trpel in guzo napenjal? ~
772 61 | Dajal je sam besede in napeve, ki so si bili pa vsi jako
773 1 | jesen o svetem Martinu. Napotiva se na Dolenjsko jaz in moj
774 120 | njimi, ki še gospodu za silo napravijo obutal in obleko. In če
775 61 | takrat, ko so Dobrépoljci napravljali nove zvoní k cerkvi. ~
776 57 | Bog udaril zavoljo tvojega napuha? Ni v pratiki dovolj ponižnih
777 74 | obrazil po življenju in po naravi. Kaj ti bo gospôda, ki je
778 80 | slovenski pisatelj izmed vseh narečij najprvo ali vsaj tudi srbščino. ~
779 79 | prestavljen že tudi v ilirsko narečje - na čisti podlagi slovenskega
780 109 | zgodilo. Pa mi je bil tudi naredil tako pismo, v katerem vse
781 78 | gledišče imeli, morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega
782 124 | to reče Kamnikar: "To so naredili vse le-ta gospod. In pa
783 80 | Dosti laže bi narejali povesti, ki jim velimo novele.
784 13 | bili ondod nekdaj preséki, narejeni za mejo hostam sosednjih
785 53 | vražami zginejo obenem vsi narodni zakladi: ~
786 4 | njenem kraju ljudje še kaj narodnih pesmi, pa mi ni vedela povedati,
787 62 | Nekoliko je natisnjenih med narodnimi, toda najsmešneje se pogrešajo,
788 74 | tako bi tudi rastlo med narodom veselje do njih. Res, da
789 53 | povsod. Kdor je prijatelj narodovega izobraženja, gotovo želi,
790 77 | stati na vogelnem kamnu narodskega života, sicer nima veljave,
791 5 | one stare junaške pesmi. Naselile so se med nami, posebno
792 114 | je vendar z veseljem roko nastavil. Potem jo nameriva naravnost
793 74 | gotovo hitro zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes je ni več
794 62 | pevske umetnosti. Nekoliko je natisnjenih med narodnimi, toda najsmešneje
795 74 | kakor s pobožnimi. Koliko natisov je učakala sama Dušna paša!
796 89 | raztresene, kakor je Dolenjcem navada; le za cerkvijo bolj zdržema
797 67 | posnémalce, toda zadela jih je navadna usoda - nobeden ga ni dosegel.
798 81 | morejo več zasukniti iz navadnega pota. V narodu je snovi
799 72 | Narod šale ne čisla samo v navadnem pogovoru, kakor nam kažejo
800 14 | široko po slovenski zemlji je navadno, da se meče na tako mesto,
801 78 | oračev in mlatičev bi se tudi naveličali kmalu. Kotzebue v svoje
802 14 | novo suhovíne in kamenja navrhováti. Ta šega je še gotovo ostanek
803 79 | po hribih in šumah. Vsa naša dežel pripoveduje še dandanes,
804 75 | čašico kave pred sabo, v našem novojeziku čudile se Prešernovim
805 6 | knez Windischgrätz, ki je nedavno kupil to graščino. ~
806 33 | grdo iti časi, posebno ob nedeljah, v krčmo, ako je v hramu
807 14 | željan sveta in života, negotov za popotovanje do neznane
808 14 | smrti človek, ki je moral nehótoma pustiti zemljo, morda še
809 16 | laporjem. Hosta je kmalu nehovala, samo še kak dob ali kostanj,
810 69 | Bila je zabavljica Pikcu (nekakemu biriču), ki je ubogega siromaka
811 16 | poslopje, da le more in sme. Nekatera vas je pol ure dolga, pa
812 54 | pesmi in pripovedke, po nekaterih deželah celo pobožnost. ~
813 47 | je pomagala. Vse štiri so nekaterikrat zaklicale: "Pít, Pít!" in
814 59 | ji pravi Turen. Bila je v nekdanjih časih dédina slovečih baronov
815 90 | Roštan, rejen mož, pa še nekdo srednje postave in dobe,
816 74 | je zavoljo prekosmatega nemčenja ni mogel umeti, akoravno
817 72 | Kljukcem (Münchhausen) in Nemškim Pavlihom v slovenski obleki (
818 60 | Mrtoláz pa se je menil po nemško in zmerom od pijače, kar
819 9 | dela nobena stvar tolikega nepokoja kakor lep, zaroden les.
820 16 | Bilo je blato in pot še neprijetna zato, ker ima skoraj ves
821 42 | mimo ide, pij ga, rad ali nerad. Nekateri še celo kurijo
822 5 | ljudmi, nam je moral pokazati neslovenec - Korytko. ~
823 73 | bolj izvrstno in gotovo nesmrtne slave, da je vredno tvoje
824 89 | po vinskih krajih ni take nesnage, kakršno tujci radi očitajo,
825 132 | vsega ter od tod je vsa ta nesreča! ~
826 74(**)| pravzaprav imenuje: Sreča v nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe
827 14 | tako mesto, kjer je kdo z nesrečno smrtjo umrl, vejica ali
828 81 | naj bi tega ne pozabili. Nestorji se ne dadé in tudi ne morejo
829 86 | tako premišljujem pri svoji neumni pameti. Saj to je vendarle
830 45 | jeseni bi je ne pil za nevemkaj. Vsakemu najbolj prav služi
831 75 | izrekati črke ž. Bilo bi neverjetno, ako bi uradnik v pisarnici
832 2 | poti; bila je tedaj obema neznana. ~
833 14 | negotov za popotovanje do neznane dežele, ki se je boji vsak:
834 17 | upal, ker smo bili čisto neznani. Idemo dalje, pa ne predolgo;
835 75 | krasnozorne ali zornokrasne, nežnomlade lepote, katerih makordeča
836 26 | Vinstvo je bilo že dolgo ničevo. Letošnjemu res ne more
837 56 | ter hočeva iti; on pa nama nikakor ni dal od sebe. Skoraj se
838 38 | Koliko je osebénjkov, da nimajo razen koče in nograda nič,
839 109 | do konca. Škoda je, da ga nimam s sabo, videli bi, da nisem
840 112 | prav dobrega imam, takega nisi še letos pil." ~
841 85 | reče: "Vendar je greh, da niste v šolah ostali! Vi bi bili
842 2 | odnašala in pot kazala. Nisva šla zdaj šele prvič v te
843 22 | dobro," veli Končína, prav nizek možič, kakih tridesetih
844 6 | in smrečje, zdaj po golem nizkem grmovju. Malokje je stala
845 20 | klobuki z dolgimi kraji pa nizkim oglavjem; mi le raje nosimo
846 83 | krčmo, ki stoji nekoliko niže od cerkve, tako da se je
847 128 | ki se je ravnokar mimo nje šlo. Menili smo, da bo to
848 57 | bom pozabil, ko je hotela njegova ženica sina krstiti za Silvestra,
849 33 | morejo, ker je to gorniku in njegovemu pridélanju velika čast,
850 73 | pozni rodovi in čudili se njegovi kreposti, kakor se tudi
851 29 | povzdiguje drugo vino pred njegovim. Kadar si v hramu, hvaliti
852 6 | ena soba: Valvasorjeva; v njej nihče ne stanuje. Tako je
853 4 | Vprašam je, ali znajo v njenem kraju ljudje še kaj narodnih
854 81 | kake druge snovi. Pa naj bo njeno sadje s tem lepše, vendar
855 17 | drugo zidanico odprto. V nji so bili trije možje nakrižne
856 46 | tretja pa rinila. Ena izmed njib spozna Taro in reče: "Tara,
857 36 | niso starši več dolgo ž njima pri eni mizi; to je tako
858 60 | Že sam sem se prtil ž njo." pravi, "pa mi ni po volji,
859 105 | potipano, veli Bogotaj: 'No kaj boš povedal?'- ~
860 67 | zadela jih je navadna usoda - nobeden ga ni dosegel. Enega izmed
861 47 | zadnje čopaste járice, ki v noben kup ni hotela k rokam. Zato
862 9 | gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja
863 20 | klobučarju, v nobenem sejmu, v nobeni starini klobuka po svoji
864 48 | kje je Čatež kakor ti." Z nobeno rečjo bi se ji ne bilo bolj
865 74 | Slovenec brati ne zna in noče in, kadar kaj v roko prime,
866 124 | Tam nekako okoli velike noči 1855 so prišli k nam in
867 21 | miza na trijeh polomljenih nogah držala je vse polno drobtin,
868 7 | Vidijo se tukaj že prvi nogradje in vesel se čutiš, da si
869 80 | ni glavna reč, kako mu je nos urezan, kakovo ruto je del
870 20 | vedel, ali se Ločanje še nosijo tako, kakor so se nekdaj.
871 74 | umeti, akoravno je na čelu nosila lažnivo ime: za prosto ljudstvo.
872 20 | nizkim oglavjem; mi le raje nosimo oglavje bolj visoko. Veselil
873 33 | zdelo, da ga ne more tako nositi kakor oní, ki so iz mladega
874 132 | primiga ves potolčen, z odrtim nosom, z blatno suknjo in potlačeno
875 106 | roginu v sredi se pa dela notranja bula! Dobro me poslušajte:
876 33 | glasne besede se slišijo notri do sogornih zidanic - ali
877 123 | kaj olikano. Tudi stolp je nov." ~
878 128 | veli: "Tudi zvonove smo nové napravili, pa še tri. Ljubljanski
879 14 | dokler bi zopet ne dobil novega kupa. Vendar časi poredni
880 80 | narejali povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo dovolj gradiva,
881 55(*) | To je v Novem Mestu. ~
882 132 | stanoval, jaz pa dalje proti Novemu mestu. Preden se ločiva,
883 72 | sem, da prosti ljudje v Novicah radi beró, kar piše Kurnik
884 115 | Kobe, znan vsem, ki beró Novice. Že marsikateri lep in koristen
885 60 | peti, stare so se pozabile, novih ni!" ~
886 75 | kave pred sabo, v našem novojeziku čudile se Prešernovim visokomislim
887 20 | Trdno se je držal stare noše, zato pa tudi ni imel oprt,
888 55 | Meníla sva oba z Radivojem, da Mrtoláz
889 81 | večidel peča samo z enim občutkom človeškega srca: "z Ijubeznijo",
890 35 | Radivoj vpraša: "Pa vendar ne obdelávate sami? Le vino je menda vaše,
891 16 | váruje, pred nami pa se na obe strani prijazno dviguje
892 3 | začno stiskati hribje od obeh strani; njive in travniki
893 2 | tej poti; bila je tedaj obema neznana. ~
894 53 | s takimi vražami zginejo obenem vsi narodni zakladi: ~
895 55 | klopeh, potlej pa učenost obesil na kljuko in poprijel se
896 73 | vredno tvoje pero, naj bi se obesilo v kako cerkev ali na široko
897 33 | dežela ima svoje šege in običaje.
898 79 | vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci
899 21 | svoj stol in pila sva iz obilega vrča. ~
900 9 | celo, kadar je šel zelenje obirat, ako je naletel na dolgo
901 73 | kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo, moraš do dobrega poznati
902 72 | Nemškim Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel), daravno
903 120 | silo napravijo obutal in obleko. In če pomislimo Ribničane:
904 80 | turških bojev. Takrat so se obnašali Slovenci bolj samostojno
905 128 | Ljubljanski zvonar se nam je kaj obnesel! Tako pojo ko strune, posebno
906 104 | pogledi, pogledi! Živina mi je obolela. Ampak jaz ti ne povem,
907 74 | same kmečke značaje lahko obrazil po življenju in po naravi.
908 90 | postave in dobe, pa rdečega obrazka, ki se mu je vedno držal
909 76 | lahko vidi vsak, da bi obraževali čas, kakršnega ni med nami;
910 40 | plastíti, spomladi se koli, obrezuje in koplje prvič in drugič,
911 18 | za bregom, pa se k nama obrne: ~
912 120 | gospodu za silo napravijo obutal in obleko. In če pomislimo
913 81 | literaturo. Še manj pa je v tem obziru vredno to, kar je prestavljenega
914 80 | Ogibali naj bi se tudi silo obširnega popisovanja krajev še tako
915 109 | kakor glavi in rokam in očem. Tako je ta reč." ~
916 47 | mogli kaj. Ena srdita poišče ocepek ter ga zakrepeli na vso
917 89 | nesnage, kakršno tujci radi očitajo, šele dobro čedno je po
918 78 | tajnike itd., in vendar so mu očitali Nemci: kaj se pa more velikega
919 80 | las v brkah, kolikokrat se oddahne in odrgne čevlje, preden
920 116 | Odgovoriva, da ni ravno prevelike sile,
921 74 | bukvam, da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen sem videl
922 125 | samo beljenje se je bilo odleklo noter do spomladi." ~
923 5 | samo kaka babuška še zna odlomek te ali one stare junaške
924 48 | zgubi se, kamor češ; jaz bom odnašal, jaz, ki bolj vem, kje je
925 2 | starikavo babo, da nama je odnašala in pot kazala. Nisva šla
926 47 | babami, saj si lahko samá odnašava do Čateža." ~
927 122 | Zaplazu nama svet nekoliko odprl. ~
928 17 | dan, zato je bil hram tudi odprt. Stalo je mnogo ljudi pred
929 42 | Pozimi pa imate časi hrame odprte na stežaj; kdor mimo ide,
930 57 | Dovolj hramov je bilo odprtih in voditelja so nama vabili
931 17 | kmalu najdemo drugo zidanico odprto. V nji so bili trije možje
932 106 | je tako gotovo, kakor bi odrezal. Pa je mir besedi. ~
933 80 | kolikokrat se oddahne in odrgne čevlje, preden prime za
934 132 | primiga ves potolčen, z odrtim nosom, z blatno suknjo in
935 14 | poredni pastirji zanetijo ogenj ali pa razmečejo veje, pa
936 80 | zaplete in zopet razdrása. Ogibali naj bi se tudi silo obširnega
937 20 | oglavjem; mi le raje nosimo oglavje bolj visoko. Veselil sem
938 20 | dolgimi kraji pa nizkim oglavjem; mi le raje nosimo oglavje
939 73 | kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Takemu delu pa gotovo ni
940 62 | šalah robato, v jeziku rado ohlapno; take so tudi Kančnikove
941 47 | zastonj, primeta dve za ojesce in najstarja med njimi se
942 9 | je bil zalezel visoko na okléščeni, lepi semreki vranje gnezdo.
943 42 | pred sodom. Kadar je pa čas okopavati, gotovo se ne oglasi nihče
944 90 | gorjačo, na spodnjem koncu okovano, usnjata, umazana torbica
945 7 | otrebljena in posajena z okroglimi kamenci, kakor imajo navado
946 81 | ne zgradi kaka zmes brez okusa, zopet opominjamo: učimo
947 123 | Okoli farovža je pa kaj olikano. Tudi stolp je nov." ~
948 75 | izobraženega pogovora za omikane osebe. Zdelo nam bi se gotovo
949 130 | dejanjem za božjo čast in za omikanje našega ljudstva. ~
950 9 | je naletel na dolgo bukev omladnih vej kaj je storil, če ni
951 13 | imenuje. Bržkone so bili ondod nekdaj preséki, narejeni
952 31 | dobro. Le čaki, zdaj bomo pa onega." ~
953 14 | spomin, ker bi mrtvec na onem svetu potem ne imel pokoja,
954 23 | Letošnje vse nič proti onemu," pravi Hostnik, človek
955 33 | ne more tako nositi kakor oní, ki so iz mladega pri njem.
956 90 | vedno držal na smeh. Imel je opaljeno hruškovo gorjačo, na spodnjem
957 20 | sonca; veselil sem se rdeče opasice in čevljev, ki so imeli
958 20 | platnene hlače so mu nizko opletale. Dandanes je že malo takih
959 4 | nič takega, da je vredno opomina. Vprašam je, ali znajo v
960 81 | kaka zmes brez okusa, zopet opominjamo: učimo se jezika in ljudstva! ~
961 76 | zabavljice in šale. Ni mi treba opominjati, da poezija naj bo idealna
962 80 | bi ne bilo odveč, ako se opomni pri tej priložnosti, da
963 74 | razumeti. Iz tega, kar se je opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da
964 74 | z drugimi knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi. Koliko
965 119 | prepevaje Kraljeviča Marka. Oponašali so jih otroci: ~
966 74 | sama Dušna paša! Ne sme se oponašati, da Slovenec brati ne zna
967 40 | nihče, pa vendar je dovolj opravka." ~
968 20 | noše, zato pa tudi ni imel oprt, in platnene hlače so mu
969 78 | kmečkega življenja; pa samih oračev in mlatičev bi se tudi naveličali
970 21 | belih, pa tudi polovico orehove potvice in lep kos gnjati.
971 61 | svojega života učitelj in orglar v Dobrépoljah, kjer je tudi
972 67 | Znal je brati in pisati, še orglati za silo. Ali gotovo bi Kančnik
973 6 | stala majhna kočica revnega osebénjka. Za nami so se dvigali ono
974 38 | dene, kamor hoče. Koliko je osebénjkov, da nimajo razen koče in
975 119 | kramo. Nabralo se jih je osem, deset pa tudi več. Konjiči
976 106 | tri dni bo pene tiščal, osmi dan ga boste pa iz kože
977 2 | Zjutraj ob osmih odrineva iz Litije, vzemši
978 34 | od vsega, kar je imel, ne ostaja nič drugega kakor ta božji
979 85 | je greh, da niste v šolah ostali! Vi bi bili modrec, da malo
980 128 | je vendar še nekaj dela ostalo. To je tudi prav, da smo
981 3 | proti Šentvidu. Kakor hitro ostane Šmartno za hrbtom, precej
982 14 | navrhováti. Ta šega je še gotovo ostanek iz poganskih časov. ~
983 55 | hribih šiváje ukvarjam in otepljem z revščino. Tako se godi
984 7 | Skoraj vsaka gomila je otrebljena in posajena z okroglimi
985 57 | zapomni, ne boš ti krstila otrok po svoji glavi, ne! Jurij
986 33 | kaj pripoveduje, vendar ga ovínijo, ako le morejo, ker je to
987 99 | majhne klešče z grdo capo ovite. ~
988 103 | sedaj ne bo smel živine ozdravljati nihče, kdor se ni v Ljubljani
989 16 | velikih travnikov ni, le ozka, zelena riža je tu in tamkaj
990 58 | te vasi na desno cesto po ozkih, močirnih travnikih, ki
991 3 | travniki med njimi so vedno ožji. Kdor hoče iti na Čatež,
992 47 | še ne, kar zlodej prinese paglavca, ki je držal bučo vina v
993 47 | bolj vpije, babe ali kure. Paglavec se je pa smejal, tudi mi
994 77 | ker je enako poslopju, na pajčino zidanemu. ~
995 120 | Kraljeviča majka, zelenega pajka!' In marsikrat je v smehu
996 86 | Pisano je, da bo na zemljo pala. Tačas bo čudna prikazen
997 62 | kakor mu je prišlo pod palec - zatorej tudi niso, da
998 20 | všeči. Kaj stori? Ureže si palico in gre noter v Kranj, pa
999 86 | premišljujem pri svoji neumni pameti. Saj to je vendarle čudno,
1000 31 | bo leta konec. Saj vendar pámetujem nekaj let, pa ne vem takega,
1001 86 | kako vojvodo kakor bučele v panju. Kaj pa tista, ki je v Skrivnem