| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Popotovanje iz Litije do Cateža IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
bold = Main text
Paragraph grey = Comment text
1002 109 | dandanes tak, da več verjame papirju kakor glavi in rokam in
1003 14 | kupa. Vendar časi poredni pastirji zanetijo ogenj ali pa razmečejo
1004 72 | Münchhausen) in Nemškim Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel),
1005 74 | godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da je bila
1006 20 | nekdaj. Imeli so hlače do pod pazduhe, na hrbtu je pa čepela majhna
1007 74 | natisov je učakala sama Dušna paša! Ne sme se oponašati, da
1008 81 | nami. A lirika se večidel peča samo z enim občutkom človeškega
1009 66 | jim, da ga zebe še celo za pečjo, ker nima pri hiši toliko
1010 52 | kar mi je razkladal rajni Peckón, Bog mu daj dobro!" ~
1011 62 | sam dajal), katerih pa ni pel, ampak samo govoril, zlasti
1012 86 | je v Skrivnem razodenju pelin imenovana? Pisano je, da
1013 46 | kolovozniku tri babe, ki so peljale kure v Ljubljano. Dve sta
1014 3 | gospoda iz dolenjskih graščin pelje do Litije, potem pa dalje
1015 5 | doba, ko se je skladalo in pelo. Kar se ni še do zdaj nabralo,
1016 106 | rad jel, čez tri dni bo pene tiščal, osmi dan ga boste
1017 74(**)| Janez Cigler, fajmošter per s. Tilni v Višnjigori 1836. ~
1018 115 | sestavek je bil iz njegovega peresa tiskan. Posebno marljivo
1019 130 | gospod Kobe ne trsi le s peresom za književnost, ampak tudi
1020 73 | slave, da je vredno tvoje pero, naj bi se obesilo v kako
1021 61 | umrl leta 1841 ali 1842. V pesmih pravijo, da je vsakega prekosil.
1022 70 | ne vem nič razen kakih pet vrstic žalostne pesmi, zložene
1023 23 | pravi Hostnik, človek pri petdesetih letih, pa še jako trden
1024 60 | le-ta dva pomrla, nimamo kaj peti, stare so se pozabile, novih
1025 20 | ki imajo pregovor: 'Stara petíca, staro žito, pa star mož!'
1026 24 | pa še prinesel drobiža iz petice, tekmá se ni rado sešlo.
1027 24 | tiste čase! Pil si ga za petico ti, pa še kdo poleg tebe,
1028 108 | Kaj bi si ne! V petih dneh vam ga bom v jarem
1029 25 | Do smrti bomo že kako! Petinosemdeset let niso mačkine solze,
1030 33 | do sogornih zidanic - ali petja vendar ni; malokateri zauka
1031 62 | čislal po navadi slehemega pevca. Dva taka verza sta mi znana.
1032 77 | Vse ima svoje mejnike. Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega
1033 61 | ako govorim nekoliko o pevcih, katere je imenoval Mrtoláz.
1034 72 | piše Kurnik in ravno le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom.
1035 62 | njih učil jezika ali druge pevske umetnosti. Nekoliko je natisnjenih
1036 42 | na stežaj; kdor mimo ide, pij ga, rad ali nerad. Nekateri
1037 23 | Štiriintridesetega, to je bila pijača, to! Letošnje vse nič proti
1038 55 | possum latinum linguam, pijan pa nisem." Začudlla sva
1039 40 | pravi Hostnik. "Tačas ga pijemo, kadar je, pa kadar smo
1040 51 | kar ni besede vredno. Raje pijmo!" ~
1041 47 | kakor bi trenil. Komaj pijo vsaka enkrat, ali pa morda
1042 69 | zna. Bila je zabavljica Pikcu (nekakemu biriču), ki je
1043 21 | nama vsakemu svoj stol in pila sva iz obilega vrča. ~
1044 26 | Bog da, še ga bomo zdravi pili, da bi le trta spet rodila.
1045 79 | pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin, druga bi morda bila
1046 74 | vprašam, koliko je pravzaprav pisanib knjig za slovensko ljudstvo?
1047 73 | v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo,
1048 86 | razodenju pelin imenovana? Pisano je, da bo na zemljo pala.
1049 75 | neverjetno, ako bi uradnik v pisarnici kmeta vprašal: 'Kakšne so
1050 81 | kakor do zdaj. Posebno mladi pisatelji, up naše književnosti, naj
1051 6 | imel Valvasor in slovečemu pisatelju v čast se imenuje še zdaj
1052 74 | ljudmi, ne verjame, koliko pisava pomaga bukvam, da se prikupijo
1053 104 | Koga bo? Jaz imam pisma! Saj so me že skušali taki,
1054 34 | kotar sem, pa vendar ga rad piti dajem. Človeku na stare
1055 33 | nedeljo popoldne vse živó pivcev; glasne besede se slišijo
1056 72 | v Novicah radi beró, kar piše Kurnik in ravno le-ta pevec
1057 74 | starci mrjó in mi tudi ne pišemo zanje, ampak za mladi zarod,
1058 114 | Plačala sva Mrtolazu, ki se je delal,
1059 48 | ustreglo kakor s temi besedami. Plačava ji komaj, pa že skoči za
1060 43 | sami, s čim bi potlej davke plačevali!" ~
1061 47 | trtju. Ko babe to začutijo, planejo vse tri čez prag. Kure so
1062 40 | ga dene v sod: jeseni je plastíti, spomladi se koli, obrezuje
1063 83 | precej strm, zlasti na tej plati, od koder smo mi prišli. ~
1064 20 | pa tudi ni imel oprt, in platnene hlače so mu nizko opletale.
1065 106 | tako pravim, da sta dva: plavec pri kraju ima žabico, le-onemu
1066 73 | Crngrobu. Mogoče je, da se ti plazi vse to po možganih, ali
1067 73 | sicer je vse vpuhlo, kar pleteníčiš, akoravno morda, sam sebe
1068 73 | drugega, toda čas je veter, ki pleve razpiháva in le zrno pušča. ~
1069 14 | kar se je zatélo, pa tudi pobijali jih. Ravno tukaj bi trije
1070 14 | vsak: bogat in siromak, pobožen in hudoben. Vselej sprelete
1071 74 | knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi. Koliko natisov je učakala
1072 79 | odprti vsaj dve poti. Prva je pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin,
1073 54 | po nekaterih deželah celo pobožnost. ~
1074 74 | prvi pripognil in kamen pobral zavoljo te misli? Opomniti
1075 78 | vedel, kaj se govori, kaj se počenja. Igrali so pred tremi leti
1076 41 | dobimo delavcev. Kaj nam je početi. Kupujemo ga prekleto dragó!
1077 81 | celega velikega dela nam ne podaja. Tedaj narod, ki ima le
1078 65 | kukavíca,~vsaki dán~tud'podgan;~še jaz ga bom - bom! ~
1079 74 | drugega nič kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika. Sam
1080 47 | veli Bojec. Babe hitro podlože voziček in vse tri so bile
1081 6 | tikoma ravnine, strugi podobne. Zidan je vrh strmega, pa
1082 61 | ki so si bili pa vsi jako podobni. Kančnikovo ime je slulo
1083 62 | kar je še bolj resnici podobno, ker so se mu zdele prekosmate.
1084 32 | Urno podstavi leseno posodo in natoči
1085 74(**)| čudne zgodbe dvéh dvojčikov. Podučevanje starim in mladim, revnim
1086 120 | le zato, ker jih nima kdo podučiti." ~
1087 62 | znana. Prvi vbada učene poete ter se glasi : ~
1088 63 | vsaki lahkó:~filozofi in poetje~in vsi drugi kmetje. ~
1089 14 | je še gotovo ostanek iz poganskih časov. ~
1090 75 | nimamo lahkega izobraženega pogovora za omikane osebe. Zdelo
1091 89 | V takih pogovorih smo prišli do Čateža. V
1092 130 | Iz teh pogovorov se je videlo, da se gospod
1093 62 | narodnimi, toda najsmešneje se pogrešajo, ker jih Korytko morda ni
1094 47 | nismo mogli kaj. Ena srdita poišče ocepek ter ga zakrepeli
1095 63 | nihče zastopil ne bó;~mi pa pojemo takó,~da nas zastopi vsaki
1096 63 | Vi pojete takó,~da vas nihče zastopil
1097 84 | šivalec, "Sante-Roštan se je pokazal. Zdaj bomo po debeli uri
1098 5 | med ljudmi, nam je moral pokazati neslovenec - Korytko. ~
1099 104 | tri? Pa me je bil enkrat poklical: 'Selšček, pogledi, pogledi!
1100 47 | dobe, ki so ga vsi veselo poklicali: "Mrtoláz, pojdi pit!" Imel
1101 14 | onem svetu potem ne imel pokoja, hodil bi strašit in klicat,
1102 7 | cerkvíca brez duhovnega, pa ima pokopališče. Še kmalu nisem videl na
1103 33 | prijazni od Gorenjca, pa tudi pokorneji. Človeka v suknji so veseli
1104 42 | vsi mraza premrli delajo pokoro pred sodom. Kadar je pa
1105 20 | po cesti primigalo široko pokrivalo, ki je branilo dežja in
1106 102 | pojdeš mimo nas, da bi ne pokusil, kakšnega je Bog dal Čatežanom!" ~
1107 84 | vina, kakor je Roštanovo. Pokusiti ga moramo, če vse ne vem
1108 56 | nama prinese razhódnjo. Pokusiva, potem pa odrineva urno.
1109 46 | pijačo in ugrizačo. Ravno je poldne zazvonilo, kar pridejo po
1110 27 | dobro visoko in gleda proti poldnu. To ti je lega za trto,
1111 21 | dosti rázlake: trije sodje, poldruga motika, stoli, tu in tam
1112 106 | Dobro me poslušajte: samo še poldrugi dan bo rad jel, čez tri
1113 66 | ker nima pri hiši toliko polena, da bi ga za psom vrgel.
1114 45 | Poleti je voda dobra, jeseni bi
1115 93 | hoda od tukaj. Še ne morem poliča vina izpiti, akorawo me
1116 110 | na vso to jezo ga bomo poliček ali dva. Kajne? Danes bo
1117 16 | pa na Gorenjskem. Širokih polji, velikih travnikov ni, le
1118 38 | bolj kakor za vso drugo poljščino. Zato pa izgovori vsak oče
1119 66 | je rado imelo, ker je bil poln šaljivosti. Pripoveduje
1120 21 | banke, vrči; miza na trijeh polomljenih nogah držala je vse polno
1121 60 | tako hitro, ako se ga je polotil. Nagovarjal je naju, da
1122 21 | črnih in belih, pa tudi polovico orehove potvice in lep kos
1123 93 | Naravnost v grad na Kapijo, poltretjo uro hoda od tukaj. Še ne
1124 42 | ne oglasi nihče zimskih pomagačev, da bi dejal: 'Pozimi si
1125 38 | trto, potlej seveda je Bog pomagaj! Pa saj zdaj tudi več radi
1126 129 | veliko, pa Bog nam bo vse pomagal!" ~
1127 106 | iz kože devali, če mu ne pomagam. To je tako gotovo, kakor
1128 9 | Dejali so: Drv ne bo nikoli pomanjkanja. Pa že zdaj mora na kupilu
1129 91 | črevo prevrgla, pa so bili pome pisali." ~
1130 79 | bi se vrstile druge manj pomenljive osebe, kakršnih nam bi ne
1131 47 | velel Tari: "Vem, da te pomiče, le pojdi z babami, saj
1132 38 | zaničujejo starega človeka, ne pomislijo, da stara kost je modrost.
1133 120 | obutal in obleko. In če pomislimo Ribničane: kje se naredi
1134 60 | znal. Kar sta le-ta dva pomrla, nimamo kaj peti, stare
1135 7 | od Litije klanec nekoliko poneha, pa ne za dolgo. Ni dosti
1136 36 | moj. V zemljo ga s sabo ponesem, ko bi le mogel ali hotel.
1137 57 | napuha? Ni v pratiki dovolj ponižnih imen, ki so med nami v navadi?
1138 47 | pojdi pit!" Imel je na sebi ponošeno gosposko suknjo in kapo
1139 32 | belíne, potem pa zopet začne ponujati naji: "Le v slast ga! Saj
1140 43 | Hostnik. "Ali vsega pa tudi ne popijemo sami, s čim bi potlej davke
1141 80 | bi se tudi silo obširnega popisovanja krajev še tako lepih, ako
1142 74(**)| imenuje: Sreča v nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dvéh dvojčikov.
1143 80 | nas bi naj učile, kako se popisuje. Moral bi znati vsak slovenski
1144 33 | je časi jesensko nedeljo popoldne vse živó pivcev; glasne
1145 14 | hudi tolovaji. Stregli so popotne, jemali jim, kar se je zatélo,
1146 14 | sveta in života, negotov za popotovanje do neznane dežele, ki se
1147 115 | dragovoljno sprejel. Hitro je poprašal, je li naju pot kaj užejala. ~
1148 80 | kakor bodisi kadar koli hoče poprej ali pozneje. Zato so pa
1149 55 | učenost obesil na kljuko in poprijel se šivanke. Ali kadar je
1150 14 | novega kupa. Vendar časi poredni pastirji zanetijo ogenj
1151 61 | da bi se ne bi trikrat poročil. Prepevajo se nekatere njegove
1152 7 | gomila je otrebljena in posajena z okroglimi kamenci, kakor
1153 9 | Da le ni bila predebela, posekal jo je zavoljo koša mladik.
1154 125 | svečana drugega leta je bil posekan les, kolikor ga je bilo
1155 120 | marsikrat je v smehu kateri poskočil za njimi. Dandanes pa ti
1156 47 | zaklicale: "Pít, Pít!" in poskočile sem in tja po nogradih,
1157 66 | cerkve, zaorglal čisto novo poskočnico. Dobrépoljci se ustavijo
1158 5 | se ni še do zdaj nabralo, poslej se ne bo dobilo več dosti
1159 16 | ondi si kmet najraje stavi poslopje, da le more in sme. Nekatera
1160 77 | nima veljave, ker je enako poslopju, na pajčino zidanemu. ~
1161 29 | niso ustregle. Dolenjec ne posluša rad, če se povzdiguje drugo
1162 33 | veseli v hramu. Radi ga poslušajo, če kaj pripoveduje, vendar
1163 106 | notranja bula! Dobro me poslušajte: samo še poldrugi dan bo
1164 118 | kazalo se je, kako tenko je poslušal, posebno Bele Kranjce, od
1165 46 | Tara ni poslušala, kaj mi govorimo, menila
1166 67 | mož, tako je imel tudi on posnémalce, toda zadela jih je navadna
1167 70 | je bržkone tudi Kančnikov posnemalec, ne vem nič razen kakih
1168 32 | Urno podstavi leseno posodo in natoči belíne, potem
1169 55 | oglasi nama: "Quoque ego possum latinum linguam, pijan pa
1170 74 | knjiga skoraj do dobrega postala narodna; škoda je le, da
1171 69 | kar sem zadnjič videl jako postaranega. ~
1172 90 | mož, pa še nekdo srednje postave in dobe, pa rdečega obrazka,
1173 129 | naprodaj, ko nalašč za to postavljena: pa tudi nisem si mogel
1174 80 | potrebno in v pravo mesto postavljeno. Mislil bi, da je vsakemu
1175 132 | zajtrku se zahvaliva za postrežbo. Vzameva slovo ter odrineva:
1176 33 | njimi so prav zale in silo postréžljive; tudi jim ni grdo iti časi,
1177 74 | moči. Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj gleda po
1178 47 | ali za dečkom vendar ni potekla, menda je vedela, da ga
1179 33 | v krčmo, ako je v hramu poteklo. Kdo bi jim zameril? Vsaka
1180 79 | vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah. Vsa
1181 105 | Kadar je bilo vse čisto potipano, veli Bogotaj: 'No kaj boš
1182 132 | nosom, z blatno suknjo in potlačeno kapico? Mrtolaz je bil.
1183 132 | ločiva, kdo primiga ves potolčen, z odrtim nosom, z blatno
1184 122 | krajih, ako se človek drži potov in cest, vedno pritiskajo
1185 74 | sami duhovni ugajajo dušnim potrebam v narodu in vsi naši tiskarji,
1186 80 | krajev še tako lepih, ako ni potrebno in v pravo mesto postavljeno.
1187 9 | grajskem sekati za domačo potrebo; tudi lastne gozde so imeli.
1188 113 | šlo! Pa naj zob nocoj še potrpi; že vidim, da se vam ne
1189 74 | ti bo gospôda, ki je vsa potujčena?
1190 21 | pa tudi polovico orehove potvice in lep kos gnjati. Dadé
1191 32 | srcu. Založje gnjati ali potvíce bi tudi menda ne bilo odveč,
1192 4 | narodnih pesmi, pa mi ni vedela povedati, le v Šmarmu je kazala eno
1193 9 | Ali kako se je ravnalo! Povénil je, potlej pa pustil, naj
1194 74 | nahaja. Tudi Robinzonova povest je prostemu človeku jako
1195 81 | sama lirika se je nekoliko povzdignila med nami. A lirika se večidel
1196 29 | Dolenjec ne posluša rad, če se povzdiguje drugo vino pred njegovim.
1197 60 | nimamo kaj peti, stare so se pozabile, novih ni!" ~
1198 81 | književnosti, naj bi tega ne pozabili. Nestorji se ne dadé in
1199 74 | in še zdaj se časi menijo pozimske večere, kako se je godilo
1200 9 | odgovori: "Saj se precej pozna, da ni kmetova, ker je gosta
1201 74 | kmetih večidel še črk ne poznajo, ali starci mrjó in mi tudi
1202 67 | dosegel. Enega izmed njih sem poznal. Reklo se mu je Bravínec,
1203 73 | oblastjo, moraš do dobrega poznati narod - sicer je vse vpuhlo,
1204 104 | Zdaj bomo videli, če kaj poznaš ali ne?' ~
1205 118 | moški gostili. Noter do poznega večera smo imeli pogovor.
1206 80 | kadar koli hoče poprej ali pozneje. Zato so pa tudi naše najlepše
1207 73 | se nad njim izgledovali pozni rodovi in čudili se njegovi
1208 47 | Bog daj, da bi te lisica požrla!" Druga pristavi: "Pa da
1209 47 | začutijo, planejo vse tri čez prag. Kure so ráhtale, babe regljále;
1210 78 | igre ni jemal kmetov, ampak prápornike, tajnike itd., in vendar
1211 29 | moraš, če te prav za ušesom praska, sicer mu ne ugodiš. Tudi
1212 57 | zavoljo tvojega napuha? Ni v pratiki dovolj ponižnih imen, ki
1213 9 | bila marsikje dana kmetom pravica, na grajskem sekati za domačo
1214 5 | zložene po nemški navadi. S pravljicami je skoraj tudi ravno taka.
1215 80 | lepih, ako ni potrebno in v pravo mesto postavljeno. Mislil
1216 61 | kadar se je lotil, vsak praznik in vsako nedeljo novo pesem.
1217 62 | Gotovo ni bil praznoglav, ali uka je imel premalo.
1218 17 | zidanice. Ker se je ravno praznoval svetega Martina dan, zato
1219 74 | kmetje moje domovine v slast prebirali Svetina. ** Komaj so dobili
1220 14 | da so v tem gozdu nekdaj prebivali hudi tolovaji. Stregli so
1221 9 | hotel nanjo? Da le ni bila predebela, posekal jo je zavoljo koša
1222 74 | da bi oni dovršili, česar prednjimcem ni bilo moči. Akotudi mlajši
1223 17 | neznani. Idemo dalje, pa ne predolgo; kmalu najdemo drugo zidanico
1224 24 | sešlo. Zdaj se je pa vse predrugačilo: ~
1225 74 | kdo bi si upal tako biti predrzen, da bi se prvi pripognil
1226 69 | ki je ubogega siromaka preganjal in lovil, ko se je po hostah
1227 20 | zlasti pa Gorenjci, ki imajo pregovor: 'Stara petíca, staro žito,
1228 16 | severu Kum, ki teh krajev prehude burje in mraza váruje, pred
1229 69 | več ne poje - zdi se mu prehudobna - drugi je pa tudi nihče
1230 9 | kakor lep, zaroden les. Nima prej miru, da ga izpridi; zato
1231 34 | kakor ta božji dar; vse prejme sin ali hči." ~
1232 9 | povsod že tako malo drv. Prejšnjé čase je bila marsikje dana
1233 41 | nam je početi. Kupujemo ga prekleto dragó! V košnji in mlatvi
1234 47 | Zato so jo pa tudi srdito preklinjale. Prva reče: "Bog daj, da
1235 61 | pesmih pravijo, da je vsakega prekosil. Zabrenčal je, kadar se
1236 62 | podobno, ker so se mu zdele prekosmate. Ljudstvo je v šalah robato,
1237 74 | pod klop, ker je zavoljo prekosmatega nemčenja ni mogel umeti,
1238 88 | odgovori: "Človek mora vendar premisliti, kaj bo za duše! Morda vi
1239 86 | iz kakega hrama, pa tako premišljujem pri svoji neumni pameti.
1240 33 | pa tudi se je nama zdelo premlado. Dolenjec pa ga ne pije
1241 42 | po zidanicah in vsi mraza premrli delajo pokoro pred sodom.
1242 75 | Zdelo nam bi se gotovo preomledno, ako bi mlade mestne šogice
1243 119 | njimi, možje pa za njimi, prepevaje Kraljeviča Marka. Oponašali
1244 61 | se ne bi trikrat poročil. Prepevajo se nekatere njegove še zdaj
1245 72 | dobrovoljnost všeč tudi v knjigah. Prepričan sem, da prosti ljudje v
1246 13 | Bržkone so bili ondod nekdaj preséki, narejeni za mejo hostam
1247 12 | Na Presiki," odgovori. ~
1248 80 | navado vse duhovne hrane že presiti Francozje pa tudi Nemci
1249 38 | družino, če niso letine preslabe. Kadar pride ujma na trto,
1250 84 | drži. In ko bi se časi ne presladil z vinom, dobro vem, da bi
1251 79 | Župnika Wakefieldskega - ki je prestavljen že tudi v ilirsko narečje -
1252 81 | obziru vredno to, kar je prestavljenega iz tujih jezikov. Čas je,
1253 72 | Eulenspiegel), daravno je oboje le prestavljeno pa še zelo po vrhu. ~
1254 118 | in to je bilo na vrsti. Pretresali smo jezik, po navadi sedanjega
1255 81 | Če tenko preudarimo, res ne moremo tajiti, da
1256 41 | da bi si lahko drugače preúrili. Za najtežje delo ni časi
1257 16 | Hrib se je prevalil. Kakor je bilo dosihdob
1258 33 | sploh bolj radodarni - še preveč. Manj rezní so, bolj prijazni
1259 3 | najprvo v Šmartno, ki ni prevelika, pa čedna vas, da bi se
1260 116 | Odgovoriva, da ni ravno prevelike sile, ker stoje vsi hrami
1261 89 | je po stranicah, kjer ni prevelikega uboštva. ~
1262 24 | Štiriintridesetno je imelo preveliko moč, da je vznak metalo;
1263 55 | človeka ne jemljiva, ker je že previnski. Ali on se oglasi nama: "
1264 6 | Zidan je vrh strmega, pa ne previsokega hriba, ki je enak seneni
1265 91 | Drméljeva krava si je bila črevo prevrgla, pa so bili pome pisali." ~
1266 70 | žalostne pesmi, zložene o prezgodnji smrti njegovega sina, ki
1267 129 | da je bilo treba še nekaj prezidovanja, ker ni bila dovolj prostorna,
1268 75 | našem novojeziku čudile se Prešernovim visokomislim in govorile
1269 71 | se je ferdérbal,~ker je prešvah prsi bil. ~
1270 46 | je poldne zazvonilo, kar pridejo po kolovozniku tri babe,
1271 33 | to gorniku in njegovemu pridélanju velika čast, pa ne bom rekel,
1272 25 | je drago! Naj bo, saj ga pridelujemo. Do smrti bomo že kako!
1273 93 | akorawo me Roštan jako priganja." ~
1274 117 | Pa vsaj malo prigriznilo bi se," reče on ter naglo
1275 33 | od hrama do hrama okoli prijateljev. Tako je do blizu božiča.
1276 33 | preveč. Manj rezní so, bolj prijazni od Gorenjca, pa tudi pokorneji.
1277 41 | kdo ima tačas moker sod? Prijel pa tudi ne bo nihče za motiko
1278 73 | znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi
1279 86 | zemljo pala. Tačas bo čudna prikazen zavoljo naših grehov." ~
1280 74 | pisava pomaga bukvam, da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen
1281 75 | uhajal, ko bi se gospodičem prilizovale s čisto slovenščino ljubomile,
1282 80 | odveč, ako se opomni pri tej priložnosti, da mi naj bi povesti ne
1283 66 | kako mu je bilo enkrat primanjkovalo kurjave, pa da je v nedeljo
1284 103 | Kaj bo, Selšček, če te primejo?" ~
1285 47 | da je vsa lov zastonj, primeta dve za ojesce in najstarja
1286 132 | mestu. Preden se ločiva, kdo primiga ves potolčen, z odrtim nosom,
1287 20 | ako je od kod po cesti primigalo široko pokrivalo, ki je
1288 74 | predrzen, da bi se prvi pripognil in kamen pobral zavoljo
1289 54 | pesmi in pripovedke, po nekaterih deželah celo
1290 47 | te lisica požrla!" Druga pristavi: "Pa da bi tudi lisici nič
1291 41 | jaz bom pa tudi nekoliko pritegnil, da bi si lahko drugače
1292 122 | drži potov in cest, vedno pritiskajo hribje od vseh strani, da
1293 99 | imel," odgovori oni ter privleče iz umazane torbe majhne
1294 86 | veselje! Tako bi jim bil prišel na konec, da bi se čudili
1295 118 | Mica je prišla. In kmalu smo se po moški
1296 118 | se jih branimo v pisanje. Prišle so tudi srbske pesmi na
1297 62 | vsako je spisal, kakor mu je prišlo pod palec - zatorej tudi
1298 74 | težave pripoveduje svoje proste misli v prosti besedi in
1299 74 | Tudi Robinzonova povest je prostemu človeku jako pogodu, ali -
1300 74 | čelu nosila lažnivo ime: za prosto ljudstvo. Na Dolenjskem
1301 129 | prezidovanja, ker ni bila dovolj prostorna, in Čatežanov res ni veliko,
1302 71 | ferdérbal,~ker je prešvah prsi bil. ~
1303 16 | skoraj ves ta hrib ilovo prst z drobečim se, belim laporjem.
1304 60 | na čast. "Že sam sem se prtil ž njo." pravi, "pa mi ni
1305 17 | več dolgo, kar pridemo do prve zidanice. Ker se je ravno
1306 79 | lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel. ~
1307 80 | prime za kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje človeškega
1308 66 | toliko polena, da bi ga za psom vrgel. Kmalu so mu napeljali
1309 9 | ravnalo! Povénil je, potlej pa pustil, naj segnije na mestu, če
1310 14 | človek, ki je moral nehótoma pustiti zemljo, morda še mlad in
1311 73 | pleve razpiháva in le zrno pušča. ~
1312 55 | Ali on se oglasi nama: "Quoque ego possum latinum linguam,
1313 1 | prijatelj, ki ga imenujem Radivoja, ker ni vsakemu človeku
1314 21 | Rečem Radivoju, da le pojdiva za Taro,
1315 33 | krajih so ljudje sploh bolj radodarni - še preveč. Manj rezní
1316 57 | moški imenuje: Karel, Rihar, Rafael itd. Ne bom pozabil, ko
1317 47 | vse tri čez prag. Kure so ráhtale, babe regljále; pa še Tara
1318 52 | pozabil, kar mi je razkladal rajni Peckón, Bog mu daj dobro!" ~
1319 104 | tudi kaj vedo. Meniš da rajnik Bogotáj ni znal, koliko
1320 3 | vendar ne bo imela tako raprtih klancev. ~
1321 128 | otroci ne bodo nam enako rastli brez uka, ravno ko jurček
1322 58 | pol ure pridemo s hriba v raven. Pod hribom stoje Moravče,
1323 9 | so imeli. Ali kako se je ravnalo! Povénil je, potlej pa pustil,
1324 3 | mora v Kostrevnici zaviti z ravne ceste na desno roko v hrib
1325 128 | velika hiša je le, ki se je ravnokar mimo nje šlo. Menili smo,
1326 4 | Jezusovega trpljenja sedemdeset razdelkov dolgo pesem in tudi še drugih
1327 80 | zgodba zaplete in zopet razdrása. Ogibali naj bi se tudi
1328 115 | Posebno marljivo zbira in razglaša narodne reči. Bil sem že
1329 16 | mnogo, nam je zaslanjal razgled. Počasi zmanjka vsega drevja.
1330 56 | zadnjič in nama prinese razhódnjo. Pokusiva, potem pa odrineva
1331 52 | nisem še pozabil, kar mi je razkladal rajni Peckón, Bog mu daj
1332 21 | velelo. V hramu je bilo dosti rázlake: trije sodje, poldruga motika,
1333 14 | pastirji zanetijo ogenj ali pa razmečejo veje, pa kmalu pride kdo,
1334 1 | všeč, da se njegovo ime raznaša po knjigah od ust do ust.
1335 14 | in veruje, da se ne sme raznesti ali zapaliti dračje, ki
1336 86 | tista, ki je v Skrivnem razodenju pelin imenovana? Pisano
1337 73 | toda čas je veter, ki pleve razpiháva in le zrno pušča. ~
1338 15 | Ko do razpotja pridemo, vpraša žena, hočeva
1339 73 | kako cerkev ali na široko razpotje za večen spomin, da bi se
1340 47 | zagnale veliko kokotanje. Raztaknile so se po brajdah in po trtju.
1341 16 | komaj trideset tod in tam raztaknjenih koč. ~
1342 58 | stoje Moravče, vasica, jako raztresena, pa ima vendar nekoliko
1343 74 | izpraševal, česar ni mogel sam razumeti. Iz tega, kar se je opomnilo
1344 73 | misli in govori, kaj ga razveseljuje, kaj žali, kakove so mu
1345 47 | kolenih prosil. Tara, že jako rdeča, teka in mencoriti sem ter
1346 90 | srednje postave in dobe, pa rdečega obrazka, ki se mu je vedno
1347 16 | desno vidiš Zaplaški hrib z rdečo streho nove romarske kapele,
1348 73 | čudimo velikemu ajdovskemu rebru, ki visi na Gorenjskem v
1349 48 | Čatež kakor ti." Z nobeno rečjo bi se ji ne bilo bolj ustreglo
1350 47 | prag. Kure so ráhtale, babe regljále; pa še Tara jim je pomagala,
1351 90 | dva človeka: oče Roštan, rejen mož, pa še nekdo srednje
1352 18 | ni vedela, kaj bova midva rekla. Starec, dejali so mu Bojec,
1353 20 | majhna záplata, ki so ji rekli: jopič, da je bil ves človek
1354 67 | Enega izmed njih sem poznal. Reklo se mu je Bravínec, in bil
1355 105 | Jaz pa naravnost repe tipat! Šlatam, šlatam od
1356 73 | jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale.
1357 6 | Malokje je stala majhna kočica revnega osebénjka. Za nami so se
1358 55 | šiváje ukvarjam in otepljem z revščino. Tako se godi vsakemu, kdor
1359 33 | radodarni - še preveč. Manj rezní so, bolj prijazni od Gorenjca,
1360 31 | imaš ti takega? Res je bolj reznó, pa bo tudi bolj držeče.
1361 79 | Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo
1362 120 | obleko. In če pomislimo Ribničane: kje se naredi toliko loncev
1363 72 | kakor nam kažejo mnoge ribniške smešnice, ki so ravno po
1364 57 | marsikateri moški imenuje: Karel, Rihar, Rafael itd. Ne bom pozabil,
1365 46 | Dve sta vlekli, tretja pa rinila. Ena izmed njib spozna Taro
1366 48 | kokošaricami ter pomaga riniti. Ko so bábine zginile v
1367 16 | travnikov ni, le ozka, zelena riža je tu in tamkaj med hribi
1368 62 | prekosmate. Ljudstvo je v šalah robato, v jeziku rado ohlapno;
1369 120 | toliko loncev in lesene robe! Res, da se vedno drže starega
1370 74 | domačina, ki je imel celo Robidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal,
1371 74 | ljudmi se redko nahaja. Tudi Robinzonova povest je prostemu človeku
1372 84 | konec, preden vina. Trta rodi vsako jesen; pa če je starja,
1373 26 | pili, da bi le trta spet rodila. Vinstvo je bilo že dolgo
1374 73 | nad njim izgledovali pozni rodovi in čudili se njegovi kreposti,
1375 72 | ravno le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. Kmetje imajo
1376 106 | kraju ima žabico, le-onemu roginu v sredi se pa dela notranja
1377 57 | bil ravno starega leta dan rojen. - "Kaj," pravi mož, "ali
1378 39 | ste dobri ljudje, zlatih rok, ali varovati znate premalo." ~
1379 59 | zdaj pa je že na mnogih rokah. ~
1380 79 | po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna
1381 79 | tako malo snovi imamo za roman, ali dejal bi, da tukaj
1382 122 | bila maša na Záplazu. Ta romarska sloveča kapelica stoji na
1383 16 | hrib z rdečo streho nove romarske kapele, na levo v dolini
1384 57 | krajih je po kmetih dosti: Rozalik, Cen, Konrad, Lojz, ravno
1385 132 | da je hotel iti sinoči od Roštana, pa kar naglo mu je zmanjkalo
1386 80 | mu je nos urezan, kakovo ruto je del za vrat, koliko ima
1387 81 | druge snovi. Pa naj bo njeno sadje s tem lepše, vendar je vse
1388 47 | pojdi z babami, saj si lahko samá odnašava do Čateža." ~
1389 80 | se obnašali Slovenci bolj samostojno kakor bodisi kadar koli
1390 84 | hvalo Bogu," veli šivalec, "Sante-Roštan se je pokazal. Zdaj bomo
1391 6 | so se dvigali ono stran Save beloglavi snežniki, pred
1392 24 | telesu. Ravno sem bil na Savi pri brodnikih; nikoli ne
1393 103 | slišali, kako pravijo, da po sedaj ne bo smel živine ozdravljati
1394 118 | Pretresali smo jezik, po navadi sedanjega veka, in kazalo se je, kako
1395 57 | stalo. V neki zidanici je sedelo mnogo ženskih in slišal
1396 127 | enajst, brezi klobuka, ki ima sedem sežnjev." ~
1397 4 | od Jezusovega trpljenja sedemdeset razdelkov dolgo pesem in
1398 86 | jaz župan, kdo bo pa konja sedlal?' Časi, kadar grem zvečer
1399 9 | je, potlej pa pustil, naj segnije na mestu, če se mu je le
1400 20 | nobenem klobučarju, v nobenem sejmu, v nobeni starini klobuka
1401 9 | kmetom pravica, na grajskem sekati za domačo potrebo; tudi
1402 31 | Le ti semkaj pogledi, kako se je moje
1403 9 | visoko na okléščeni, lepi semreki vranje gnezdo. Ker ni mogel
1404 6 | previsokega hriba, ki je enak seneni kopici. Nekdaj ga je imel
1405 115 | marsikateri lep in koristen sestavek je bil iz njegovega peresa
1406 16 | jugu stoje Gorjanci, proti severu Kum, ki teh krajev prehude
1407 24 | petice, tekmá se ni rado sešlo. Zdaj se je pa vse predrugačilo: ~
1408 127 | odgovori: "Širjave ima tri sežnje, visok jih je pa enajst,
1409 127 | brezi klobuka, ki ima sedem sežnjev." ~
1410 116 | Odgovoriva, da ni ravno prevelike sile, ker stoje vsi hrami odprti. ~
1411 94 | Kaj pa je tako silnega tamkaj?" veli Roštan. ~
1412 57 | njegova ženica sina krstiti za Silvestra, ker je bil ravno starega
1413 34 | ta božji dar; vse prejme sin ali hči." ~
1414 132 | Pravil je, da je hotel iti sinoči od Roštana, pa kar naglo
1415 78 | velikega zgoditi le-tej siromačiji! Gotovo pa bi imel Slovenec
1416 14 | se je boji vsak: bogat in siromak, pobožen in hudoben. Vselej
1417 69 | nekakemu biriču), ki je ubogega siromaka preganjal in lovil, ko se
1418 62 | so tudi Kančnikove pesmi. Skladal je časi tudi verze (to ime
1419 80 | da mi naj bi povesti ne skladali, kakor imajo navado vse
1420 5 | Minila je doba, ko se je skladalo in pelo. Kar se ni še do
1421 66 | Kmalu so mu napeljali veliko skládovnico drv. ~
1422 48 | Plačava ji komaj, pa že skoči za kokošaricami ter pomaga
1423 33 | ko sod poje, začno tudi skopováti z vinom. Po vinskih krajih
1424 79 | Skorajda ravno tako malo snovi imamo
1425 6 | zmerom enak. Šli smo zdaj skozi borovje in smrečje, zdaj
1426 38 | le vino gospodari, zanje skrbimo bolj kakor za vso drugo
1427 74 | imel celo Robidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal, česar
1428 56 | Skoraj se je bilo treba skregati, preden sva se mu izpulíla.
1429 69 | je po hostah in brlogih skrival pred vojaščino. Takrat si
1430 86 | panju. Kaj pa tista, ki je v Skrivnem razodenju pelin imenovana?
1431 69 | Takrat si je obilo hudega skusil, kar pripoveduje še dandanes;
1432 104 | imam pisma! Saj so me že skušali taki, da tudi kaj vedo.
1433 99 | Slab zdravnik bi bil, ako bi
1434 55 | sva se mu, daravno je tako slabo krpal in tolkel. Pravil
1435 31 | bo tudi bolj držeče. Vaša sladkál vam bo še nagajala, preden
1436 30 | tisto velja, ki je dolgo sladko? ~
1437 73 | izvrstno in gotovo nesmrtne slave, da je vredno tvoje pero,
1438 75 | in govorile od slavohrama slavitih Slavljanov; smeh nam bi
1439 75 | govorile od slavohrama slavitih Slavljanov; smeh nam bi uhajal, ko
1440 75 | visokomislim in govorile od slavohrama slavitih Slavljanov; smeh
1441 62 | je vrlo čislal po navadi slehemega pevca. Dva taka verza sta
1442 61 | Kančnik je imel, kakor je slišati, v mladosti čudno usodo.
1443 33 | pivcev; glasne besede se slišijo notri do sogornih zidanic -
1444 72 | Kančnikovih pesmi še zdaj slové tiste, kar je zabavljivih
1445 6 | Nekdaj ga je imel Valvasor in slovečemu pisatelju v čast se imenuje
1446 59 | v nekdanjih časih dédina slovečih baronov Galov, zdaj pa je
1447 73 | življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj
1448 72 | Ribnici najbolj znane, ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi
1449 79 | narečje - na čisti podlagi slovenskega življa. Vzeti bi se moral
1450 75 | bi mlade mestne šogice po slovenskih knjigah, s čašico kave pred
1451 74 | pravzaprav pisanib knjig za slovensko ljudstvo? Le sami duhovni
1452 75 | gospodičem prilizovale s čisto slovenščino ljubomile, krasnozorne ali
1453 132 | zahvaliva za postrežbo. Vzameva slovo ter odrineva: Radivoj k
1454 81 | moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo majhno.
1455 61 | podobni. Kančnikovo ime je slulo široko po Dolenjskem. Poleg
1456 45 | nevemkaj. Vsakemu najbolj prav služi tako, kakor je vajen. Vse
1457 66 | imel) čudno pesem, polno smeha. Toži jim, da ga zebe še
1458 120 | pajka!' In marsikrat je v smehu kateri poskočil za njimi.
1459 47 | kure. Paglavec se je pa smejal, tudi mi si nismo mogli
1460 61 | prinese k hiši (posebno smešna in posebno - kosmata). Izmed
1461 72 | nam kažejo mnoge ribniške smešnice, ki so ravno po Ribnici
1462 33 | rekel, da bi se jim tudi smešno ne zdelo, da ga ne more
1463 33 | nikoli se mu ga tako malo ne smili. Takrat je vse dobre volje,
1464 6 | smo zdaj skozi borovje in smrečje, zdaj po golem nizkem grmovju.
1465 97 | Dve smreki. Od gospodične eno, od junca
1466 14 | kjer je kdo z nesrečno smrtjo umrl, vejica ali kamen ter
1467 6 | čast se imenuje še zdaj ena soba: Valvasorjeva; v njej nihče
1468 19 | inako, če stopita bliže soda. - To bom sam izpil, potlej
1469 21 | bilo dosti rázlake: trije sodje, poldruga motika, stoli,
1470 33 | besede se slišijo notri do sogornih zidanic - ali petja vendar
1471 25 | Petinosemdeset let niso mačkine solze, kaj menite!" ~
1472 20 | ki je branilo dežja in sonca; veselil sem se rdeče opasice
1473 13 | narejeni za mejo hostam sosednjih gospodarjev, od tod menda
1474 121 | ura je tekla, ko smo šli spat. ~
1475 9 | kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenjska stran. Pa kaj
1476 90 | opaljeno hruškovo gorjačo, na spodnjem koncu okovano, usnjata,
1477 46 | pa rinila. Ena izmed njib spozna Taro in reče: "Tara, tebi
1478 7 | ali imajo ljudje toliko spoštovanja do mrtvih. ~
1479 115 | pa naju prav dragovoljno sprejel. Hitro je poprašal, je li
1480 14 | pobožen in hudoben. Vselej sprelete človeka bridke misli, kadar
1481 80 | kolikor je dobi po njem. Pesmi srbskega naroda nas bi naj učile,
1482 80 | narečij najprvo ali vsaj tudi srbščino. ~
1483 32 | je Bog dal, ni zrastlo na srcu. Založje gnjati ali potvíce
1484 74 | jesen sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop, ker
1485 47 | si nismo mogli kaj. Ena srdita poišče ocepek ter ga zakrepeli
1486 47 | rokam. Zato so jo pa tudi srdito preklinjale. Prva reče: "
1487 74(**)| knjiga se pravzaprav imenuje: Sreča v nesreči, ali popisovanje
1488 106 | žabico, le-onemu roginu v sredi se pa dela notranja bula!
1489 47 | vina v roki. Ker je voziček stal brez varuha, naglo odpre
1490 132 | bratu, ki je ondi blizu stanoval, jaz pa dalje proti Novemu
1491 6 | Valvasorjeva; v njej nihče ne stanuje. Tako je ukazal knez Windischgrätz,
1492 20 | Mi se trdoglavo držimo starih reči, zlasti pa Gorenjci,
1493 2 | odrineva iz Litije, vzemši starikavo babo, da nama je odnašala
1494 74(**)| dvéh dvojčikov. Podučevanje starim in mladim, revnim in bogatim.
1495 20 | nobenem sejmu, v nobeni starini klobuka po svoji všeči.
1496 84 | rodi vsako jesen; pa če je starja, boljo kapljico ima. Pri
1497 84 | ni tiste lastnosti; če je starji, kisleje se drži. In ko
1498 36 | nevesta ali zet k domu, niso starši več dolgo ž njima pri eni
1499 77 | zrcalo svojega časa, mora stati na vogelnem kamnu narodskega
1500 16 | nograda, ondi si kmet najraje stavi poslopje, da le more in
1501 42 | imate časi hrame odprte na stežaj; kdor mimo ide, pij ga,