| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Popotovanje iz Litije do Cateža IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
bold = Main text
Paragraph grey = Comment text
1502 3 | hrbtom, precej se začno stiskati hribje od obeh strani; njive
1503 79 | ali dejal bi, da tukaj nam stojita odprti vsaj dve poti. Prva
1504 21 | Dadé nama vsakemu svoj stol in pila sva iz obilega vrča. ~
1505 21 | sodje, poldruga motika, stoli, tu in tam kak vinjak, pol
1506 19 | ne bo storilo inako, če stopita bliže soda. - To bom sam
1507 20 | klobuka po svoji všeči. Kaj stori? Ureže si palico in gre
1508 9 | bukev omladnih vej kaj je storil, če ni mogel ali hotel nanjo?
1509 19 | se tudi gospodoma ne bo storilo inako, če stopita bliže
1510 45 | sem se ga bal, posebno v strahu bil zavoljo toče; pa bi
1511 89 | šele dobro čedno je po stranicah, kjer ni prevelikega uboštva. ~
1512 74 | ali - jezik, jezik bralca straši. Kdor ni bil med ljudmi,
1513 14 | ne imel pokoja, hodil bi strašit in klicat, dokler bi zopet
1514 14 | prebivali hudi tolovaji. Stregli so popotne, jemali jim,
1515 83 | je na hribu, ki je precej strm, zlasti na tej plati, od
1516 6 | strugi podobne. Zidan je vrh strmega, pa ne previsokega hriba,
1517 4 | z debelimi gorjačami po strugah in jarkih; babuza pa je
1518 6 | Šmartnim, tikoma ravnine, strugi podobne. Zidan je vrh strmega,
1519 128 | kaj obnesel! Tako pojo ko strune, posebno klenkajo, prav
1520 9 | lepa. Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja kakor
1521 65 | Vse stvari~Bogá častí:~jerebíca,~kukavíca,~
1522 20 | rdeče, pa tako nabrano kakor suha hruška. Trdno se je držal
1523 68 | Častimo svetega Jurja~po suhem in po murji! ~
1524 14 | kmalu pride kdo, ki v novo suhovíne in kamenja navrhováti. Ta
1525 33 | tudi pokorneji. Človeka v suknji so veseli v hramu. Radi
1526 22 | pa tudi imeli vročino in sušo, da nas Bog vari! Kdor je
1527 125 | hitro" veli Plotar. Precej svečana drugega leta je bil posekan
1528 27 | si ga je bil še toliko v svesti? Jaz ga imam pa vendar več
1529 14 | morda še mlad in željan sveta in života, negotov za popotovanje
1530 1 | Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu. Napotiva se na
1531 61 | široko po Dolenjskem. Poleg svetih je zdelal mnogo drugih,
1532 79 | pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin, druga bi morda bila nekoliko
1533 74 | domovine v slast prebirali Svetina. ** Komaj so dobili knjižico
1534 87 | Ho, ho! Mrtoláz ve tudi sveto pismo!" ~
1535 16 | levo v dolini pojo zvonovi svetokriški, kjer sta dva duhovna. Zemlja
1536 61 | Ribnici. Najimenitneje so: Od svinjarjev, Od lončarjev, Mož in žena,
1537 74(**)| in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Cigler, fajmošter
1538 120 | drže starega kopita pri svojem delu; to pa le zato, ker
1539 132 | ter odrineva: Radivoj k svojemu bratu, ki je ondi blizu
1540 81 | preudarimo, res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih
1541 78 | kmetov, ampak prápornike, tajnike itd., in vendar so mu očitali
1542 73 | vidi svoj obraz v ogledalu. Takemu delu pa gotovo ni kos, kdor
1543 73 | zavijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo
1544 53 | vendar je tudi res, da s takimi vražami zginejo obenem vsi
1545 18 | Tare je mikalo, pa vendar ni
1546 47 | glavi. Ravno sem jaz velel Tari: "Vem, da te pomiče, le
1547 24 | petico ti, pa še kdo poleg tebe, kdor si bodi, od jutra
1548 47 | prosil. Tara, že jako rdeča, teka in mencoriti sem ter tja.
1549 121 | Že enajsta ura je tekla, ko smo šli spat. ~
1550 24 | prinesel drobiža iz petice, tekmá se ni rado sešlo. Zdaj se
1551 24 | dobro v ustih, zdravo v telesu. Ravno sem bil na Savi pri
1552 7 | zaslonjen pred mrzlimi snežniki. Temu kraju se pravi na Libergi.
1553 74 | Sam širokopleči kmet brez težave pripoveduje svoje proste
1554 57 | naju držal, akoravno ga je težko stalo. V neki zidanici je
1555 74 | v veliki zadregi, kar se tiče snovi, katero naj bi izdelovali.
1556 7 | kraju se pravi na Libergi. Tik pota stoji cerkvíca brez
1557 6 | dobre pol ure za Šmartnim, tikoma ravnine, strugi podobne.
1558 74(**)| Cigler, fajmošter per s. Tilni v Višnjigori 1836. ~
1559 105 | Jaz pa naravnost repe tipat! Šlatam, šlatam od prvega
1560 74 | narodna; škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo
1561 115 | bil iz njegovega peresa tiskan. Posebno marljivo zbira
1562 74 | potrebam v narodu in vsi naši tiskarji, ako so imeli kaj dobička,
1563 86 | kakor bučele v panju. Kaj pa tista, ki je v Skrivnem razodenju
1564 22 | je trgal šele po deževju, tisti ga ima več, kajpada je tudi
1565 27 | Bojec odgovori: "Po tistih gorah, ki leže bolj nizko
1566 106 | jel, čez tri dni bo pene tiščal, osmi dan ga boste pa iz
1567 34 | Možje so si napravili tobaka in Bojec pravi: "Star kotar
1568 45 | posebno v strahu bil zavoljo toče; pa bi še ne smel vedeti,
1569 9 | Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja kakor lep, zaroden
1570 55 | daravno je tako slabo krpal in tolkel. Pravil je potem, da je
1571 14 | gozdu nekdaj prebivali hudi tolovaji. Stregli so popotne, jemali
1572 99 | ter privleče iz umazane torbe majhne klešče z grdo capo
1573 90 | okovano, usnjata, umazana torbica mu je visela ob strani.
1574 119 | Kostelci - ki so hodili s tovori v Ljubljano po kramo. Nabralo
1575 66 | čudno pesem, polno smeha. Toži jim, da ga zebe še celo
1576 125 | treba in prvi dan velikega travna smo začeli zidanje ter o
1577 3 | od obeh strani; njive in travniki med njimi so vedno ožji.
1578 58 | cesto po ozkih, močirnih travnikih, ki leže med hribi, pa ne
1579 16 | Širokih polji, velikih travnikov ni, le ozka, zelena riža
1580 23 | petdesetih letih, pa še jako trden in zelo velik. - Tukaj so
1581 14 | take grmade. Narod sploh trdi in veruje, da se ne sme
1582 81 | Saj imamo še povsod le trdo ledino, sama lirika se je
1583 20 | da tamkaj delati. Mi se trdoglavo držimo starih reči, zlasti
1584 78 | počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah učenci kratko
1585 47 | so bile v hramu, kakor bi trenil. Komaj pijo vsaka enkrat,
1586 46 | Ljubljano. Dve sta vlekli, tretja pa rinila. Ena izmed njib
1587 3 | da bi se lahko imenovala trg. Do tukaj gre široka, gladka
1588 22 | da nas Bog vari! Kdor je trgal šele po deževju, tisti ga
1589 40 | in drugič, nazadnje je pa trganje. Tega se res ne boji nihče,
1590 75 | ako bi klicarji po mestnih trgih ne vpili za bobnom: ~
1591 16 | ure dolga, pa ima komaj trideset tod in tam raztaknjenih
1592 22 | prav nizek možič, kakih tridesetih let. "Saj smo pa tudi imeli
1593 21 | pol banke, vrči; miza na trijeh polomljenih nogah držala
1594 61 | mogel kaj, da bi se ne bi trikrat poročil. Prepevajo se nekatere
1595 44 | brez vina? Zakaj sem pa trpel in guzo napenjal? ~
1596 40 | vajeni. Saj mora človek trpeti, preden ga dene v sod: jeseni
1597 4 | ženico, ki poje od Jezusovega trpljenja sedemdeset razdelkov dolgo
1598 130 | videlo, da se gospod Kobe ne trsi le s peresom za književnost,
1599 7 | Dolenjskem; ali kapljica teh trt je še kisla, svet ni še
1600 47 | Raztaknile so se po brajdah in po trtju. Ko babe to začutijo, planejo
1601 58 | ki leže med hribi, pa ne trtonosnimi; vsi vinogradje ostanejo
1602 74 | zarod, ki se mora učiti. Trudimo se zanamcem v korist, da
1603 65 | jerebíca,~kukavíca,~vsaki dán~tud'podgan;~še jaz ga bom -
1604 89 | ni take nesnage, kakršno tujci radi očitajo, šele dobro
1605 81 | kar je prestavljenega iz tujih jezikov. Čas je, da bi se
1606 8 | gostega bukovja. "To je hosta turenske graščine", pravi bábina. ~
1607 67 | Bravínec, in bil je kmet, blizu Turjaka doma. Znal je brati in pisati,
1608 80 | dovolj pravljic, zlasti iz turških bojev. Takrat so se obnašali
1609 28 | zglavju gobenske gore kakor tvoj." ~
1610 57 | bi te Bog udaril zavoljo tvojega napuha? Ni v pratiki dovolj
1611 128 | Martin je mojster, tako jih ubere, da nihče tako. Šole pa
1612 14 | Ravno tukaj bi trije bili ubiti. Na široko po slovenski
1613 69 | nekakemu biriču), ki je ubogega siromaka preganjal in lovil,
1614 89 | stranicah, kjer ni prevelikega uboštva. ~
1615 113 | že vidim, da se vam ne ubranim. Kaj pa je, če gospodična
1616 31 | pogledi, kako se je moje ubrisalo! Kje imaš ti takega? Res
1617 74 | pobožnimi. Koliko natisov je učakala sama Dušna paša! Ne sme
1618 50 | kako je vendar! Duhovni res uče, da ni treba verjeti; drugi
1619 78 | pred tremi leti v Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku
1620 62 | sta mi znana. Prvi vbada učene poete ter se glasi : ~
1621 88 | Saj sem že slišal, da pri učenih ne išči vere. Pa jaz tudi
1622 55 | latinskih klopeh, potlej pa učenost obesil na kljuko in poprijel
1623 80 | srbskega naroda nas bi naj učile, kako se popisuje. Moral
1624 81 | okusa, zopet opominjamo: učimo se jezika in ljudstva! ~
1625 61 | proti koncu svojega života učitelj in orglar v Dobrépoljah,
1626 74 | mladi zarod, ki se mora učiti. Trudimo se zanamcem v korist,
1627 57 | se ne bojiš, da bi te Bog udaril zavoljo tvojega napuha?
1628 74 | ljudstvo? Le sami duhovni ugajajo dušnim potrebam v narodu
1629 29 | ušesom praska, sicer mu ne ugodiš. Tudi Bojec ni molčal: ~
1630 46 | menila se je le s pijačo in ugrizačo. Ravno je poldne zazvonilo,
1631 75 | Slavljanov; smeh nam bi uhajal, ko bi se gospodičem prilizovale
1632 38 | letine preslabe. Kadar pride ujma na trto, potlej seveda je
1633 6 | nihče ne stanuje. Tako je ukazal knez Windischgrätz, ki je
1634 55 | se pa tu po hribih šiváje ukvarjam in otepljem z revščino.
1635 90 | koncu okovano, usnjata, umazana torbica mu je visela ob
1636 99 | odgovori oni ter privleče iz umazane torbe majhne klešče z grdo
1637 120 | vseh napakah so pa vendarle umételni. Čevljarji, šivarji se dobé
1638 74 | prekosmatega nemčenja ni mogel umeti, akoravno je na čelu nosila
1639 80 | Mislil bi, da je vsakemu umetniku človek prva reč, vse drugo
1640 62 | jezika ali druge pevske umetnosti. Nekoliko je natisnjenih
1641 5 | Poezija našega naroda umira, samo kaka babuška še zna
1642 81 | Posebno mladi pisatelji, up naše književnosti, naj bi
1643 107 | ustraši in reče: 'Pa si ga upaš?' - ~
1644 33 | Hvalila sva, daravno se je upiralo, ker je bilo še dopoldne;
1645 75 | Bilo bi neverjetno, ako bi uradnik v pisarnici kmeta vprašal: '
1646 80 | glavna reč, kako mu je nos urezan, kakovo ruto je del za vrat,
1647 20 | svoji všeči. Kaj stori? Ureže si palico in gre noter v
1648 84 | pokazal. Zdaj bomo po debeli uri hoda prišli spet na mokro.
1649 14 | kamen ter se govori: 'Bog se usmili tvoje duše!' Lepo je, da
1650 90 | spodnjem koncu okovano, usnjata, umazana torbica mu je visela
1651 67 | toda zadela jih je navadna usoda - nobeden ga ni dosegel.
1652 61 | slišati, v mladosti čudno usodo. Bil je dobro dolgo proti
1653 66 | poskočnico. Dobrépoljci se ustavijo in vlečejo na uho, kaj ti
1654 75 | lepote, katerih makordeča usteca še ne znajo izrekati črke
1655 107 | Gospod se ustraši in reče: 'Pa si ga upaš?' - ~
1656 73 | Kaže nam vse to, da bi jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati
1657 29 | Te besede niso ustregle. Dolenjec ne posluša rad,
1658 48 | rečjo bi se ji ne bilo bolj ustreglo kakor s temi besedami. Plačava
1659 131 | izgovorila sva se, da ne utegneva. ~
1660 112 | zavme Roštan. "Ne bo ti ušel ne, tega se ne boj! - Pa
1661 29 | ga moraš, če te prav za ušesom praska, sicer mu ne ugodiš.
1662 61 | lončarjev, Mož in žena, Od uši in bolhe, Kaj nevesta prinese
1663 115 | poprašal, je li naju pot kaj užejala. ~
1664 38 | nograda sebi v last, da ga uživa in dene, kamor hoče. Koliko
1665 33 | nove gorice. Brez pesmi uživajo zlato kapljico možje in
1666 131 | Ključarja sta naju vabila v hram, ali izgovorila sva
1667 57 | odprtih in voditelja so nama vabili tu in tam na kozarec vina;
1668 45 | prav služi tako, kakor je vajen. Vse leto sem upal: zdaj
1669 40 | kadar je, pa kadar smo ga vajeni. Saj mora človek trpeti,
1670 6 | kopici. Nekdaj ga je imel Valvasor in slovečemu pisatelju v
1671 6 | imenuje še zdaj ena soba: Valvasorjeva; v njej nihče ne stanuje.
1672 22 | vročino in sušo, da nas Bog vari! Kdor je trgal šele po deževju,
1673 39 | ljudje, zlatih rok, ali varovati znate premalo." ~
1674 47 | Ker je voziček stal brez varuha, naglo odpre kurnik pa izpusti
1675 16 | krajev prehude burje in mraza váruje, pred nami pa se na obe
1676 58 | Pod hribom stoje Moravče, vasica, jako raztresena, pa ima
1677 31 | pa bo tudi bolj držeče. Vaša sladkál vam bo še nagajala,
1678 35 | obdelávate sami? Le vino je menda vaše, kolikor si ga izgovorite!" ~
1679 62 | verza sta mi znana. Prvi vbada učene poete ter se glasi : ~
1680 55 | pa kdo bo na Martinji dan vbadal in krpúcal!" ~
1681 73 | ali na široko razpotje za večen spomin, da bi se nad njim
1682 74 | se časi menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma
1683 47 | jim je pomagala, da se ni vedelo, kdo bolj vpije, babe ali
1684 45 | zavoljo toče; pa bi še ne smel vedeti, kakovo slast ima. E, pojte,
1685 26 | z babo ga imava dve mali vedri manj od lani." ~
1686 9 | na dolgo bukev omladnih vej kaj je storil, če ni mogel
1687 14 | zanetijo ogenj ali pa razmečejo veje, pa kmalu pride kdo, ki
1688 14 | z nesrečno smrtjo umrl, vejica ali kamen ter se govori: '
1689 84 | vem kaj! Saj človek ni za vek; te ure, ki jih imamo, pa
1690 118 | jezik, po navadi sedanjega veka, in kazalo se je, kako tenko
1691 47 | na glavi. Ravno sem jaz velel Tari: "Vem, da te pomiče,
1692 17 | kazalo je, da bi nam radi veleli pit; pa menda si vendar
1693 21 | čakala, da bi se ji dvakrat velelo. V hramu je bilo dosti rázlake:
1694 73 | se tudi mi še zdaj čudimo velikemu ajdovskemu rebru, ki visi
1695 74 | veselje do njih. Res, da smo v veliki zadregi, kar se tiče snovi,
1696 16 | Gorenjskem. Širokih polji, velikih travnikov ni, le ozka, zelena
1697 80 | narejali povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo dovolj
1698 30 | ime! Kaj meniš, da tisto velja, ki je dolgo sladko? ~
1699 79 | življa. Vzeti bi se moral kak veljaven domačin in k njemu bi se
1700 79 | zmanjkalo tako hitro. Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan
1701 75 | namesto: 'Kako so tiste vile ven videle?' ako bi klicarji
1702 50 | naj bo, kakor če, jaz ne verjamem dosti." ~
1703 88 | duše! Morda vi res nič ne verjamete? Saj sem že slišal, da pri
1704 49 | je vse vkup nič, le meni verjemite!" ~
1705 50 | Duhovni res uče, da ni treba verjeti; drugi ljudje pa drugače
1706 14 | grmade. Narod sploh trdi in veruje, da se ne sme raznesti ali
1707 62 | slehemega pevca. Dva taka verza sta mi znana. Prvi vbada
1708 62 | pesmi. Skladal je časi tudi verze (to ime jim je sam dajal),
1709 78 | morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja;
1710 78 | pa bi imel Slovenec dosti veselja do gledišča, ako bi vedel,
1711 114 | hotel vzeti, pa je vendar z veseljem roko nastavil. Potem jo
1712 47 | srednje dobe, ki so ga vsi veselo poklicali: "Mrtoláz, pojdi
1713 73 | kaj drugega, toda čas je veter, ki pleve razpiháva in le
1714 48 | so šle. Ena med njimi je vešča, pa ne povem katera. Bojim
1715 47 | tja po nogradih, preden so vgnale družino do zadnje čopaste
1716 47 | lisici nič ne zalegla!" Videč, da je vsa lov zastonj,
1717 75 | Kako so tiste vile ven videle?' ako bi klicarji po mestnih
1718 122 | vseh strani, da ne more videti daleč okoli! Zato sva imela
1719 7 | tod in tam raztresene. Vidijo se tukaj že prvi nogradje
1720 113 | zob nocoj še potrpi; že vidim, da se vam ne ubranim. Kaj
1721 74 | se je opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da Ijudstvo bi že
1722 60 | imenitno pesem letošnjemu vincu na čast. "Že sam sem se
1723 58 | pa ne trtonosnimi; vsi vinogradje ostanejo zadaj ali pa v
1724 15 | je Gobjek najbolj sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v
1725 16 | gorico z belimi zidanicami, z vinskimi hrami. Na desno vidiš Zaplaški
1726 26 | bi le trta spet rodila. Vinstvo je bilo že dolgo ničevo.
1727 90 | usnjata, umazana torbica mu je visela ob strani. Mrtoláz ga hitro
1728 73 | velikemu ajdovskemu rebru, ki visi na Gorenjskem v Crngrobu.
1729 75 | novojeziku čudile se Prešernovim visokomislim in govorile od slavohrama
1730 74(**)| fajmošter per s. Tilni v Višnjigori 1836. ~
1731 49 | neki nahudíla? To je vse vkup nič, le meni verjemite!" ~
1732 37 | lepo," rečem jaz, "pri nas vkupaj žive do smrti." ~
1733 66 | Dobrépoljci se ustavijo in vlečejo na uho, kaj ti bo. Hitro
1734 46 | tebi se dobro godi. Me pa vlečemo za žive in za mrtve, nihče
1735 45 | Poleti je voda dobra, jeseni bi je ne pil
1736 22 | več, kajpada je tudi bolj vodeno." ~
1737 57 | hramov je bilo odprtih in voditelja so nama vabili tu in tam
1738 77 | svojega časa, mora stati na vogelnem kamnu narodskega života,
1739 69 | in brlogih skrival pred vojaščino. Takrat si je obilo hudega
1740 79 | Gorenjci dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali
1741 86 | zvezde! Menda imajo kako vojvodo kakor bučele v panju. Kaj
1742 106 | vi menite, da je samo en vol bolan; jaz pa tako pravim,
1743 17 | bomo krstili, če je božja volja." ~
1744 33 | smili. Takrat je vse dobre volje, malo in veliko, mlado in
1745 60 | njo." pravi, "pa mi ni po volji, kar sem zverižil. Časi
1746 120 | pa ti možje blago le raje vozijo in zdaj v kratkem jih več
1747 47 | da se ni vedelo, kdo bolj vpije, babe ali kure. Paglavec
1748 47 | ne dojde. Tara pa ni le vpila ž njimi, temveč tudi loviti
1749 75 | klicarji po mestnih trgih ne vpili za bobnom: ~
1750 75 | uradnik v pisarnici kmeta vprašal: 'Kakšne so bile tiste vile?'
1751 73 | poznati narod - sicer je vse vpuhlo, kar pleteníčiš, akoravno
1752 9 | okléščeni, lepi semreki vranje gnezdo. Ker ni mogel do
1753 80 | urezan, kakovo ruto je del za vrat, koliko ima las v brkah,
1754 53 | je tudi res, da s takimi vražami zginejo obenem vsi narodni
1755 21 | stol in pila sva iz obilega vrča. ~
1756 21 | tam kak vinjak, pol banke, vrči; miza na trijeh polomljenih
1757 61 | Največ so gotovo zabavljice vredne, v katerih kaj rad šeška
1758 6 | strugi podobne. Zidan je vrh strmega, pa ne previsokega
1759 55 | se šivanke. Ali kadar je vrhá dorastel, pride tudi njemu
1760 72 | prestavljeno pa še zelo po vrhu. ~
1761 84 | bi nazadnje bil tak kakor vrisk!" ~
1762 62 | zlasti pri vinu, ki ga je vrlo čislal po navadi slehemega
1763 82 | jako zamotil, čas je, da se vrnemo. ~
1764 22 | Saj smo pa tudi imeli vročino in sušo, da nas Bog vari!
1765 55 | dorastel, pride tudi njemu vrsta, da je moral na vojsko. - "
1766 118 | pogovor. To in to je bilo na vrsti. Pretresali smo jezik, po
1767 70 | vem nič razen kakih pet vrstic žalostne pesmi, zložene
1768 5 | posebno v Gorenjcih, kratke vrstice, zložene po nemški navadi.
1769 66 | Pri zadnji vrstici je vselej izpraznil korarec,
1770 33 | ali pa zakroži poldrugo vrstico od nove gorice. Brez pesmi
1771 74 | knjižico v vas, in brž se je vrstila od hiše do hiše; in še zdaj
1772 79 | domačin in k njemu bi se vrstile druge manj pomenljive osebe,
1773 74 | menijo sploh, da so prazne vsake bukve, če niso duhovske;
1774 61 | V pesmih pravijo, da je vsakega prekosil. Zabrenčal je,
1775 9 | mogel do njega, hotel je po vsej sili drevo izpodrobiti.
1776 115 | fajmošter je gospod Kobe, znan vsem, ki beró Novice. Že marsikateri
1777 118 | bral potem ravno tiste med Vukovimi. ~
1778 132 | zahvaliva za postrežbo. Vzameva slovo ter odrineva: Radivoj
1779 56 | odrineva urno. Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo in
1780 70 | njegovega sina, ki so mu ga bili vzeli na vojsko: ~
1781 2 | osmih odrineva iz Litije, vzemši starikavo babo, da nama
1782 24 | imelo preveliko moč, da je vznak metalo; še mrli so od njega,
1783 20 | starini klobuka po svoji všeči. Kaj stori? Ureže si palico
1784 6 | cerkvíco. Najbližé ti je grad Wagensberg, dobre pol ure za Šmartnim,
1785 79 | zasuknjena po zgledu Župnika Wakefieldskega - ki je prestavljen že tudi
1786 6 | stanuje. Tako je ukazal knez Windischgrätz, ki je nedavno kupil to
1787 66 | uho, kaj ti bo. Hitro jim zabása (debelo grlo je imel) čudno
1788 69 | nihče več ne zna. Bila je zabavljica Pikcu (nekakemu biriču),
1789 61 | da je vsakega prekosil. Zabrenčal je, kadar se je lotil, vsak
1790 66 | maši, ko so ljudje ravno začenjali iti iz cerkve, zaorglal
1791 32 | natoči belíne, potem pa zopet začne ponujati naji: "Le v slast
1792 10 | svojega prijatelja sem se jako začudil, baba pa še bolj. ~
1793 55 | linguam, pijan pa nisem." Začudlla sva se mu, daravno je tako
1794 47 | in po trtju. Ko babe to začutijo, planejo vse tri čez prag.
1795 113 | če gospodična enkrat malo zacvili? Saj taki ljudje tako ne
1796 58 | vsi vinogradje ostanejo zadaj ali pa v strani. ~
1797 67 | tudi on posnémalce, toda zadela jih je navadna usoda - nobeden
1798 47 | preden so vgnale družino do zadnje čopaste járice, ki v noben
1799 105 | Šlatam, šlatam od prvega do zadnjega, pa besedice ne žugnem.
1800 66 | Pri zadnji vrstici je vselej izpraznil
1801 74 | njih. Res, da smo v veliki zadregi, kar se tiče snovi, katero
1802 83 | kaj vesel, ko je v Čatežu zagledal Roštanovo krčmo, ki stoji
1803 47 | kopune in kokoši, ki so zagnale veliko kokotanje. Raztaknile
1804 81 | je, da bi se iz ljudstva zajemalo bolj kakor do zdaj. Posebno
1805 132 | Po zajtrku se zahvaliva za postrežbo.
1806 53 | zginejo obenem vsi narodni zakladi: ~
1807 47 | Vse štiri so nekaterikrat zaklicale: "Pít, Pít!" in poskočile
1808 47 | srdita poišče ocepek ter ga zakrepeli na vso moč, ali za dečkom
1809 33 | malokateri zauka ali pa zakroži poldrugo vrstico od nove
1810 33 | Nekatere med njimi so prav zale in silo postréžljive; tudi
1811 47 | da bi tudi lisici nič ne zalegla!" Videč, da je vsa lov zastonj,
1812 9 | sem nekdaj Laha, ki je bil zalezel visoko na okléščeni, lepi
1813 58 | ima vendar nekoliko prav zalih hiš. Zasuknemo se iz te
1814 32 | dal, ni zrastlo na srcu. Založje gnjati ali potvíce bi tudi
1815 61 | Da se mi ne zameri, ako govorim nekoliko o
1816 33 | hramu poteklo. Kdo bi jim zameril? Vsaka dežela ima svoje
1817 82 | Kančnik je nas jako zamotil, čas je, da se vrnemo. ~
1818 74 | se mora učiti. Trudimo se zanamcem v korist, da bi oni dovršili,
1819 14 | Vendar časi poredni pastirji zanetijo ogenj ali pa razmečejo veje,
1820 38 | hudoben. Mladi ljudje radi zaničujejo starega človeka, ne pomislijo,
1821 60 | tudi šmarski šomašter je zaokrožil katero. Zdaj ga pa ni, da
1822 66 | začenjali iti iz cerkve, zaorglal čisto novo poskočnico. Dobrépoljci
1823 14 | da se ne sme raznesti ali zapaliti dračje, ki leži v žalosten
1824 110 | mene bolelo, kolikor bomo zapili." ~
1825 20 | hrbtu je pa čepela majhna záplata, ki so ji rekli: jopič,
1826 122 | veliko veselje, ko se je na Zaplazu nama svet nekoliko odprl. ~
1827 122 | Drugi dan je bila maša na Záplazu. Ta romarska sloveča kapelica
1828 16 | vinskimi hrami. Na desno vidiš Zaplaški hrib z rdečo streho nove
1829 80 | srca in pa, kako se zgodba zaplete in zopet razdrása. Ogibali
1830 57 | roki, tako dolgo - dobro si zapomni, ne boš ti krstila otrok
1831 43 | Človek ne sme zapustiti ne sebe ne prijatelja,"
1832 74 | pišemo zanje, ampak za mladi zarod, ki se mora učiti. Trudimo
1833 9 | tolikega nepokoja kakor lep, zaroden les. Nima prej miru, da
1834 53 | babjeverstvo, posebno pri mladem zarodu, starci pa se še trdno držijo
1835 47 | in najstarja med njimi se zaroti, da nikdar več ne pojde
1836 16 | ga je tukaj mnogo, nam je zaslanjal razgled. Počasi zmanjka
1837 7 | kisla, svet ni še dovolj zaslonjen pred mrzlimi snežniki. Temu
1838 47 | zalegla!" Videč, da je vsa lov zastonj, primeta dve za ojesce in
1839 63 | mi pa pojemo takó,~da nas zastopi vsaki lahkó:~filozofi in
1840 63 | pojete takó,~da vas nihče zastopil ne bó;~mi pa pojemo takó,~
1841 58 | nekoliko prav zalih hiš. Zasuknemo se iz te vasi na desno cesto
1842 120 | da bi v tovarišiji peli. Zasuknilo se je govorjenje tudi na
1843 81 | dadé in tudi ne morejo več zasukniti iz navadnega pota. V narodu
1844 79 | druga bi morda bila nekoliko zasuknjena po zgledu Župnika Wakefieldskega -
1845 14 | popotne, jemali jim, kar se je zatélo, pa tudi pobijali jih. Ravno
1846 62 | mu je prišlo pod palec - zatorej tudi niso, da bi se iž njih
1847 23 | bolj majhni, ali čvrsti in zatrepáni. ~
1848 53 | izobraženja, gotovo želi, da bi se zatrle prazne vere; pa vendar je
1849 33 | petja vendar ni; malokateri zauka ali pa zakroži poldrugo
1850 20 | imeli golenice proti gležnju zavihane. Živel je pri nas možiček,
1851 73 | ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim
1852 3 | imela, mora v Kostrevnici zaviti z ravne ceste na desno roko
1853 112 | Kaj bo rekel?" zavme Roštan. "Ne bo ti ušel ne,
1854 74 | Marsikdo večkrat zavpije med nami: 'Za ljudstvo,
1855 46 | ugrizačo. Ravno je poldne zazvonilo, kar pridejo po kolovozniku
1856 32 | Po jedi se grlo nekako zaželi mokrote. Ali ni res dobro ?" ~
1857 115 | tiskan. Posebno marljivo zbira in razglaša narodne reči.
1858 5 | nimamo pesmi, da bi nam jih zbiral, in ko bi prav imeli pesmi,
1859 120 | jih več nisem videl toliko zbranih, da bi v tovarišiji peli.
1860 61 | Dolenjskem. Poleg svetih je zdelal mnogo drugih, posebno zabavljivih
1861 62 | resnici podobno, ker so se mu zdele prekosmate. Ljudstvo je
1862 69 | ker je sam več ne poje - zdi se mu prehudobna - drugi
1863 26 | Če Bog da, še ga bomo zdravi pili, da bi le trta spet
1864 61 | posebno zabavljivih in zdravic. Največ so gotovo zabavljice
1865 24 | mrli; ono pa dobro v ustih, zdravo v telesu. Ravno sem bil
1866 89 | navada; le za cerkvijo bolj zdržema stoje. Opomniti pa se mora,
1867 66 | polno smeha. Toži jim, da ga zebe še celo za pečjo, ker nima
1868 16 | velikih travnikov ni, le ozka, zelena riža je tu in tamkaj med
1869 120 | Kraljeviča majka, zelenega pajka!' In marsikrat je
1870 9 | dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje obirat, ako je naletel na
1871 16 | svetokriški, kjer sta dva duhovna. Zemlja ima, posebno v tem kraju,
1872 36 | hitro pride nevesta ali zet k domu, niso starši več
1873 53 | res, da s takimi vražami zginejo obenem vsi narodni zakladi: ~
1874 48 | pomaga riniti. Ko so bábine zginile v hrib, veli Bojec: "Prav
1875 20 | je že malo takih dedov. Zginili so klobuki z dolgimi kraji
1876 28 | mi nograd ne leži tako v zglavju gobenske gore kakor tvoj." ~
1877 79 | bila nekoliko zasuknjena po zgledu Župnika Wakefieldskega -
1878 80 | človeškega srca in pa, kako se zgodba zaplete in zopet razdrása.
1879 74(**)| nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dvéh dvojčikov. Podučevanje
1880 78 | kaj se pa more velikega zgoditi le-tej siromačiji! Gotovo
1881 80 | pesmi iz one dobe. Ali vsa zgodovina teh časov pri nas leži še
1882 74 | manjka drugega nič kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika.
1883 81 | šaljivo pisanje, ali da se ne zgradi kaka zmes brez okusa, zopet
1884 48 | Mrtoláz pravi: "Baba, le zgubi se, kamor češ; jaz bom odnašal,
1885 6 | ravnine, strugi podobne. Zidan je vrh strmega, pa ne previsokega
1886 122 | precej nad Čatežem. Novo zidana je in lepo zmalana. Po Dolenjskem
1887 16 | hiše raztresene, večidel zidane, pa tudi lesenih obilo.
1888 77 | enako poslopju, na pajčino zidanemu. ~
1889 33 | slišijo notri do sogornih zidanic - ali petja vendar ni; malokateri
1890 42 | Nekateri še celo kurijo po zidanicah in vsi mraza premrli delajo
1891 16 | gorica za gorico z belimi zidanicami, z vinskimi hrami. Na desno
1892 17 | dolgo, kar pridemo do prve zidanice. Ker se je ravno praznoval
1893 57 | ga je težko stalo. V neki zidanici je sedelo mnogo ženskih
1894 17 | predolgo; kmalu najdemo drugo zidanico odprto. V nji so bili trije
1895 125 | velikega travna smo začeli zidanje ter o Mihelovem je imel
1896 42 | gotovo se ne oglasi nihče zimskih pomagačev, da bi dejal: '
1897 2 | Zjutraj ob osmih odrineva iz Litije,
1898 39 | Dolenjci ste dobri ljudje, zlatih rok, ali varovati znate
1899 33 | gorice. Brez pesmi uživajo zlato kapljico možje in mladeniči,
1900 47 | ali pa morda še ne, kar zlodej prinese paglavca, ki je
1901 61 | hodi po deželi: Od zvonov, zložena takrat, ko so Dobrépoljci
1902 60 | Nagovarjal je naju, da naj zložíva imenitno pesem letošnjemu
1903 122 | Novo zidana je in lepo zmalana. Po Dolenjskem v teh krajih,
1904 16 | zaslanjal razgled. Počasi zmanjka vsega drevja. Odpre se pred
1905 109 | da bomo tudi ljubljanski zmazek imeli pri hiši. Ne da bi
1906 81 | ali da se ne zgradi kaka zmes brez okusa, zopet opominjamo:
1907 80 | kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje človeškega srca
1908 74 | dramatik bi le same kmečke značaje lahko obrazil po življenju
1909 80 | njegovo dejanje ga naj znači. Gotovo ni glavna reč, kako
1910 62 | pevca. Dva taka verza sta mi znana. Prvi vbada učene poete
1911 72 | ravno po Ribnici najbolj znane, ampak Slovencu je dobrovoljnost
1912 39 | zlatih rok, ali varovati znate premalo." ~
1913 80 | kako se popisuje. Moral bi znati vsak slovenski pisatelj
1914 75 | ljubomile, krasnozorne ali zornokrasne, nežnomlade lepote, katerih
1915 32 | ga! Saj ga je Bog dal, ni zrastlo na srcu. Založje gnjati
1916 77 | Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa, mora stati
1917 73 | ki pleve razpiháva in le zrno pušča. ~
1918 86 | sedlal?' Časi, kadar grem zvečer iz kakega hrama, pa tako
1919 60 | mi ni po volji, kar sem zverižil. Časi je bil Kančnik, tudi
1920 128 | pa še tri. Ljubljanski zvonar se nam je kaj obnesel! Tako
1921 64 | pripoveduje, kako v Laščah zvoni: ~
1922 61 | Dobrépoljci napravljali nove zvoní k cerkvi. ~
1923 61 | zdaj hodi po deželi: Od zvonov, zložena takrat, ko so Dobrépoljci
1924 128 | Kamnikar veli: "Tudi zvonove smo nové napravili, pa še
1925 16 | kapele, na levo v dolini pojo zvonovi svetokriški, kjer sta dva
1926 125 | Hitro se je bilo zvršilo, hitro" veli Plotar. Precej
1927 62 | prekosmate. Ljudstvo je v šalah robato, v jeziku rado ohlapno;
1928 79 | hitro. Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet,
1929 81 | snovi dovolj, zlasti za šaljivo pisanje, ali da se ne zgradi
1930 66 | rado imelo, ker je bil poln šaljivosti. Pripoveduje se, kako mu
1931 14 | in kamenja navrhováti. Ta šega je še gotovo ostanek iz
1932 33 | Vsaka dežela ima svoje šege in običaje.
1933 9 | dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje obirat, ako je naletel
1934 3 | cesta, ki drži dalje proti Šentvidu. Kakor hitro ostane Šmartno
1935 61 | vredne, v katerih kaj rad šeška žené, pa vendar si ni mogel
1936 127 | Gospod mi odgovori: "Širjave ima tri sežnje, visok jih
1937 3 | imenovala trg. Do tukaj gre široka, gladka cesta, ki drži dalje
1938 16 | kakor pa na Gorenjskem. Širokih polji, velikih travnikov
1939 74 | igrališča in jezika. Sam širokopleči kmet brez težave pripoveduje
1940 55 | zdaj se pa tu po hribih šiváje ukvarjam in otepljem z revščino.
1941 84 | Čast in hvalo Bogu," veli šivalec, "Sante-Roštan se je pokazal.
1942 55 | na kljuko in poprijel se šivanke. Ali kadar je vrhá dorastel,
1943 120 | vendarle umételni. Čevljarji, šivarji se dobé sem ter tja med
1944 48 | veli Bojec: "Prav je, da so šle. Ena med njimi je vešča,
1945 4 | ni vedela povedati, le v Šmarmu je kazala eno samo ženico,
1946 70 | Od šmarskega šomaštra, ki je bržkone
1947 60 | Časi je bil Kančnik, tudi šmarski šomašter je zaokrožil katero.
1948 6 | Wagensberg, dobre pol ure za Šmartnim, tikoma ravnine, strugi
1949 75 | preomledno, ako bi mlade mestne šogice po slovenskih knjigah, s
1950 85 | Vendar je greh, da niste v šolah ostali! Vi bi bili modrec,
1951 128 | jih ubere, da nihče tako. Šole pa menda še nista videla
1952 60 | bil Kančnik, tudi šmarski šomašter je zaokrožil katero. Zdaj
1953 70 | Od šmarskega šomaštra, ki je bržkone tudi Kančnikov
1954 74 | kakor bi rastlo med nami število dobrib knjig, tako bi tudi
1955 47 | loviti je pomagala. Vse štiri so nekaterikrat zaklicale: "
1956 23 | Štiriintridesetega, to je bila pijača, to!
1957 24 | še bolje," zavrne Bojec. "Štiriintridesetno je imelo preveliko moč,
1958 15 | hočeva li čez Gobjek ali po Štorovju. Radivoj odgovori: "Le na
1959 79 | se potikali po hribih in šumah. Vsa naša dežel pripoveduje
1960 106 | dva: plavec pri kraju ima žabico, le-onemu roginu v sredi
1961 26 | more človek, da bi dejal: 'Žal ti bodi!' Samo premalo ga
1962 73 | kaj ga razveseljuje, kaj žali, kakove so mu kreposti,
1963 14 | zapaliti dračje, ki leži v žalosten spomin, ker bi mrtvec na
1964 70 | nič razen kakih pet vrstic žalostne pesmi, zložene o prezgodnji
1965 3 | Litije, potem pa dalje po železnici. Zdaj neki merijo drugo
1966 53 | narodovega izobraženja, gotovo želi, da bi se zatrle prazne
1967 14 | zemljo, morda še mlad in željan sveta in života, negotov
1968 57 | pozabil, ko je hotela njegova ženica sina krstiti za Silvestra,
1969 38 | zdaj tudi več radi ne dadé ženiti se na sam vinjak." ~
1970 57 | zidanici je sedelo mnogo ženskih in slišal sem, kako so se
1971 20 | pregovor: 'Stara petíca, staro žito, pa star mož!' Rad bi vedel,
1972 20 | proti gležnju zavihane. Živel je pri nas možiček, stara
1973 24 | bom pozabil, kako se je živelo tiste čase! Pil si ga za
1974 104 | Selšček, pogledi, pogledi! Živina mi je obolela. Ampak jaz
1975 103 | da po sedaj ne bo smel živine ozdravljati nihče, kdor
1976 79 | čisti podlagi slovenskega življa. Vzeti bi se moral kak veljaven
1977 74 | značaje lahko obrazil po življenju in po naravi. Kaj ti bo
1978 33 | jesensko nedeljo popoldne vse živó pivcev; glasne besede se
1979 105 | zadnjega, pa besedice ne žugnem. Bogotaj si je mislil: '
1980 79 | nekoliko zasuknjena po zgledu Župnika Wakefieldskega - ki je prestavljen