Paragraph

  1 1 |       Popijáš", kajti porodil se je v našem kraju, koder ne
  2 1 |          takih na zemlji. Kje se je bil porodil Klepec, katerega
  3 1 |      porodil Klepec, katerega se je vse balo? V našem kraju! -
  4 2 |                          Najprvo je treba, da povem, kdo je
  5 2 |          je treba, da povem, kdo je bil moj oče, ker je vselej
  6 2 |          kdo je bil moj oče, ker je vselej dobro, da veš, od
  7 2 |         veš, od katerega drevesa je padel sad, ki te razveseljuje
  8 3 |     učitelj, toda verujte mi, da je bilo za naš težavni stan
  9 3 |         imenovali šomaštri, nego je zdaj, ko nam pravijo učitelji.
 10 3 |          to naj ostane tam, kjer je, kajti jaz se ne upiram
 11 3 |    leskovo palico v roki, katera je imela zgoraj luknjo, da
 12 3 |          imela zgoraj luknjo, da je bil jermen skóznjo prepeljan.
 13 3 |       samo za eno palico vem, da je imela od Boga tako moč,
 14 3 |       palica, samo ena palica jo je prekosila, namreč Mojzesova,
 15 3 |       namreč Mojzesova, s katero je morje razdelil, da, je stalo
 16 3 |    katero je morje razdelil, da, je stalo kakor zid in kamen.
 17 5 |  krevsala v božjem strahu, kakor je spodobno pobožnemu človeku,
 18 5 |   spodobno pobožnemu človeku, ki je velik šomašter pred Gospodom.
 19 5 |        izučiš za šomaštra, kakor je potrebujem jaz in vsak pošten
 20 7 |         mogli trpeti berača, ako je imel slabo ubrane gosli,
 21 8 |                             Bilo je 1842. leta ob desetih zjutraj,
 22 8 |     pride mimo nas siv berač, ki je nesel velik bas na hrbtu.
 23 8 |      zlomek, tako te ...! Kdo ti je velel? Daj sem bas, da ti
 24 9 |  popravljati in privijati, kakor je treba pri takem delu. Berač
 25 9 |         pri takem delu. Berač se je pa kar molče gologlav na
 26 9 |      raztegnil po travi pa malhe je nekaj v red spravljal. Bil
 27 9 |       nekaj v red spravljal. Bil je kaj čuden mož videti. Imel
 28 9 |       kaj čuden mož videti. Imel je dolgo kraško suknjo, vso
 29 9 |         vratom tako zamotane, da je hlačnici na prsih tako na
 30 9 |       ženske devajo rute, čevlje je imel z dratom sešite pa
 31 9 |     dratom sešite pa na rami jih je nosil, ker je bos hodil.
 32 9 |        na rami jih je nosil, ker je bos hodil. Sice je pa imel
 33 9 |           ker je bos hodil. Sice je pa imel s seboj golido,
 34 9 |       imel s seboj golido, da se je vanjo očedil, kadar je bilo
 35 9 |        se je vanjo očedil, kadar je bilo treba, zajec, da se
 36 9 |         bilo treba, zajec, da se je izzuval, kadar ni bil bos
 37 9 |       kadar ni bil bos in pa koš je nosil na hrbtu, da je v
 38 9 |        koš je nosil na hrbtu, da je v njem prenašal svoj bas
 39 9 |         špogal nič, ampak golido je pokril na glavo, kadar je
 40 9 |        je pokril na glavo, kadar je sonce peklo ali kadar je
 41 9 |         je sonce peklo ali kadar je šel dež. Okrog sebe je imel
 42 9 |     kadar je šel dež. Okrog sebe je imel pa vse polno malh prevezanih
 43 9 | najmanjše do največje. Najmanjša je bila tolika, kakor je culica
 44 9 |  Najmanjša je bila tolika, kakor je culica marajonovih plevic,
 45 9 |           največja pa tolika, da je držala dobro četrtinko žita. ~
 46 10|       začno bučele rojiti. Berač je gledal pa nekaj mrmral.
 47 11|        od svetega Izidorja, kako je na stari hruški bučele ogrebal.
 48 11|          se oče ustrašili! Berač je pa zmerom brenkal in brenkal
 49 11|        od svetega Izidorja, kako je bučele ogrebal. Kdo se pa
 50 11|         pa nič ni bal, ampak pel je. Oče so dejali: "Ti si pa
 51 12|        Takrat jim reče berač, ki je imel bučele na glavi: "Postavi
 52 12|          Oče so storili in berač je začel s prgiščem bučele
 53 14|       vzame neko cunjo, v kateri je bilo nekaj zavitega. Odvije
 54 14|      pojdeš na odgovor. Odločeno je, da bo ta pilica še imenitna
 55 15|          Hudoletnika. Drugo leto je bila pa res taka lakota,
 56 16|    Hudoletnika pilico. Palica mi je res dostikrat pomagala,
 57 16|        dostikrat pomagala, kakor je že rajnemu očetu, ko so
 58 16|       dolgo nisem vedel, čemu mi je pri hiši. ~
 59 17|          v Hudolesovo deželo, ki je sedem debelih dni za Dunajem
 60 18|          Zlasam svojega sina, ki je mehove vlekel - vse zastonj!
 61 18|     vendar, kaj pa zdaj? Maša se je že začela, vsi Ijudje so
 62 18|        Mislim si: "Kaj pa vendar je?" Ozrem se in vidim berača
 63 18|     vidim berača Hudoletnika, ki je mehove vlekel. Ko pridemo
 64 18|        ter se mu zahvalim, da mi je pomagal. Vprašam ga, kako
 65 18|        pomagal. Vprašam ga, kako je to, da niso poprej orgle
 66 20|        Kaj sem hotel? Hudoletnik je ostal pri meni in zmerom
 67 21|       Hudolesovo deželo. Rojenjá je bil Kranjec in dobro sva
 68 22|             Ta Hudolesova dežela je imela pa tako lastnost,
 69 22|       imela pa tako lastnost, da je povsod stalo prav dosti
 70 22|      zelniku, na vrhu vsake hiše je stal krstofist. In pa tako
 71 22|      Bogu usmili. Gospod Pokljúk je zmerom ljudi nagovarjal,
 72 23|                              Vse je bilo zaman. Gospod Pokljúk
 73 23|     Hudolesovi deželi, katera se je zato tako imenovala, ker
 74 23|     dajali nič bere, ampak kadar je bila bera oznanjena, pa
 75 23|          bila bera oznanjena, pa je šel, kakor tukaj pri nas,
 76 23|         vasi, in pred vsako hišo je bil stol pripravljen pa
 77 23|          bil stol pripravljen pa je moral nanj leči, da ga je
 78 23|        je moral nanj leči, da ga je kmet pre- tepel. Kolikor
 79 23|          tepel. Kolikor palic mu je odštel, toliko voz drv mu
 80 23|        odštel, toliko voz drv mu je moral pripeljati. Mi smo
 81 23|       katerih so svetniki, kakor je tukaj navada. ~
 82 24|        pobirali ker v enem tednu je bilo nemogoče zdržati toliko
 83 24|         toliko palic. Zgodilo se je bilo, da je bil prišel bogat
 84 24|           Zgodilo se je bilo, da je bil prišel bogat fajmošter
 85 24|          v Hudolesovo deželo. Ta je rekel: "Mrcine, le čakajte
 86 24|        da neče bere pobirati, on je bil pa učen in tako je bilo,
 87 24|        on je bil pa učen in tako je bilo, da ga niso mogli prisiliti,
 88 24|          mogli prisiliti, ker se je zvito odgovarjal in branil.
 89 24|      niso mogli, ali prestavljen je pa vendarle bil v deželo
 90 25|                   Gospod Pokljúk je rekel: "Ti vražji Hudolesovci
 91 26|                            To se je govorilo v krčmi pri Češarku,
 92 27|          imamo, samo ne vem, ali je za kaj ali ne, ker je nisem
 93 27|        ali je za kaj ali ne, ker je nisem še nikoli poskušal."
 94 27|           Berač odgovori: "Ostra je kakor želo, samo poskusite
 95 28|          vse krstofiste, kar jih je v deželi!" "Lejte si, pa
 96 29|     vzameva pilo pa greva, ko se je mrak storil. Ko prideva
 97 29|        pravi gospod Pokljúk: "To je tista podoba, ki je tako
 98 29|           To je tista podoba, ki je tako Bogu in ljudem na sramoto
 99 29|          na sramoto narejena, da je grdo. Vrat ima strašno dolg
100 30|                 Storim, kakor mi je rekel gospod Pokljúk. Greva
101 30|     poreževa vse bogove, kolikor je bilo tako grdo narejenih,
102 31|                               Ko je bil dan, ljudje gredo po
103 31|       navadi, nakar zapazijo, da je s toliko križev bog izginil. ~
104 32|        maše, vodi procesije, ker je prišla nesreča v deželo.
105 32|          v deželo. Gospod župnik je bil namreč ne dolgo poprej
106 32|        dolgo poprej umrl in zato je imel samo gospod Pokljúk
107 32|         oblast v rokah, ali zato je bil pa tisto leto tudi dvojno
108 32|         dvojno bero pobral. Tako je bil stepen, da je komaj
109 32|           Tako je bil stepen, da je komaj lazil. Kaj ne bi;
110 33|      požagava vse bogove, kateri je nama prišel na vrsto. ~
111 35|                            Ko se je storil mrak, zopet kučme
112 35|          vse bogove, kolikor jih je bilo v Hudolesovi deželi.
113 35|         moke; ali gospod Pokljúk je pa vedel, ker je bil zvit
114 35|         Pokljúk je pa vedel, ker je bil zvit mož; toda nazadnje
115 35|       zvit mož; toda nazadnje se je pa vendar malo opekel. V
116 36|        pa ljudi tolažila, kar se je dalo. ~
117 37|     pridemo k svetemu Donatu, ki je pomočnik za točo. Gospod
118 37|     pridigovati in razlagati, da je po goreči molitvi v sanjah
119 37|  nekateri bogovi s križev. Rekel je, da to se je zgodilo zato,
120 37|       križev. Rekel je, da to se je zgodilo zato, ker je Hudolesova
121 37|          se je zgodilo zato, ker je Hudolesova dežela tako hudobna,
122 37|        jajcih in klobasah, kakor je drugod navadno, odstopi
123 37|          strmeli, gospod Pokljúk je pa tako ožigal in zmerjal
124 37|      ožigal in zmerjal ljudi, da je nazadnje vse jokalo. Ko
125 37|          privolijo bero, kakršna je podrugod. Res je potem prišlo
126 37|         kakršna je podrugod. Res je potem prišlo nekoliko mož
127 37|       mož h gospodu Pokljúku, ki je zmerom svojo trdil in rekel,
128 37|    šomaštru bero dajati, kakršna je drugod navadna. ~
129 38|                   Gospod Pokljúk je res v pridigi potem pristavil,
130 38|      miru. Možje so pa rekli, da je Hudolesova bera kaj dobra,
131 38|       palic odštevali, kajti drv je toliko v deželi, da se nihče
132 38|         manj ali več. Toda kakor je bilo vselej in povsod navada,
133 38|        in povsod navada, tako se je zgodilo tudi v Hudolesovi
134 39|       pridejo k Pokljuku, da jim je naredil prošnjo, v katero
135 39|        naredil prošnjo, v katero je premišljeno postavil, da
136 39|          povedal, kakšna nesreča je prišla v deželo. Ta prošnja
137 39|      prišla v deželo. Ta prošnja je šla do škofa, od njega do
138 40|                             Mene je ta reč nekoliko skrbela,
139 40|     skrbela, a gospod Pokljúk mi je dejal: "Ne bodi neumen ne!
140 41|      zdelo, ali kaj se hoče! Bog je velik, človek majhen. ~
141 42|         leti pride od papeža, da je prošnja potrjena. In ustanovila
142 43|    Gospod Pokljuk nekako zve, da je prošnja prišla potrjena,
143 43|         od zore do mraka. Kateri je imel predolg vrat pa sva
144 44|    cerkev grede zopet videli, da je bog na marsikaterem križu,
145 45|                Gospod Pokljúk pa je pridigoval, da je dobil
146 45|     Pokljúk pa je pridigoval, da je dobil po gorečih prošnjah
147 45|          bile poprejšnje, ker to je nespodobno in pregrešno. ~
148 46|         delavce in vsaka hiša si je dala vsaj po kakih dvajset