Paragraph

 1 1 |        teščega ovska pridelujemo, pa vendar smo grče, da malo
 2 1 |           ker ste taki korenjaki. Pa tudi vi morate zvedeti,
 3 3 |          ko nam pravijo učitelji. Pa to naj ostane tam, kjer
 4 3 |     Nosili so kosmat visok klobuk pa leskovo palico v roki, katera
 5 3 |        Bogu, fajmoštru, kmetom in pa vsem starim babam, sicer
 6 3 |          vsem starim babam, sicer pa se nismo bali nobenega berača,
 7 5 |                     Ljudje so jim pa dali toliko bere, da smo
 8 5 |        mati poslali po očeta. Jaz pa sem šel kaj rad, ker so
 9 5 |          rad, ker so mi dali vina pa belega kruha, potlej sva
10 5 |          belega kruha, potlej sva pa domov krevsala v božjem
11 7 |     berači ne molijo, ampak pojó, pa nosijo namesto paternoštra
12 7 | paternoštra po svetu gosli, ki so pa tako razglašene, da pojó
13 7 |         kakor ubit lonec. Moj oče pa niso mogli trpeti berača,
14 7 |       slabo ubrane gosli, zato so pa tudi vsake sami ubrali.
15 8 |           pred bučelami sedeli in pa gledali so, ali bode kaj
16 8 |           očeta, precej se ustavi pa začne brenkati in peti lepo
17 8 |          od devete dežele. Takrat pa skočijo oče, kakor so bili
18 9 |           takem delu. Berač se je pa kar molče gologlav na soncu
19 9 |          soncu raztegnil po travi pa malhe je nekaj v red spravljal.
20 9 |           je imel z dratom sešite pa na rami jih je nosil, ker
21 9 |         ker je bos hodil. Sice je pa imel s seboj golido, da
22 9 |      izzuval, kadar ni bil bos in pa koš je nosil na hrbtu, da
23 9 |           dež. Okrog sebe je imel pa vse polno malh prevezanih
24 9 |      marajonovih plevic, največja pa tolika, da je držala dobro
25 10|           rojiti. Berač je gledal pa nekaj mrmral. Oče pravijo "
26 11|        pokropili s posvečeno vodó pa na kosó so brenkali in prsti
27 11|           oče ustrašili! Berač je pa zmerom brenkal in brenkal
28 11|         je bučele ogrebal. Kdo se pa ne bi ustrašil! Misli si,
29 11|           cel roj bučel na glavi, pa boš videl, kako se ti bo
30 11|          se ti bo zdelo! Berač se pa nič ni bal, ampak pel je.
31 11|         je. Oče so dejali: "Ti si pa vendar od samega zlodeja,
32 12|    prgiščem bučele v panj metati, pa ni nobena vbodla. ~
33 13|          pravijo oče, "kaj takega pa še ne, kar imam svetih Višarij
34 13|       imam svetih Višarij palico, pa tudi poprej ne." ~
35 15|                     Mož to izreče pa dene bas v koš, koš na ramo,
36 15|           glavo, čevlje čez pleča pa se začne počasi premikati
37 15|   Hudoletnika. Drugo leto je bila pa res taka lakota, da so ljudje
38 16|     nosili glajs namazan. Za pilo pa dolgo nisem vedel, čemu
39 18|     zastonj! Da bi te vendar, kaj pa zdaj? Maša se je že začela,
40 18|        Ijudje so v me zijali, jaz pa nisem mogel omečiti orgel,
41 18|         zdržema mora tlači, kakor pa da bi se mi še kdaj kaj
42 18|           zapojo! Mislim si: "Kaj pa vendar je?" Ozrem se in
43 18|         ki mehove vleče, tvoj sin pa not ne zna." ~
44 19|          vendar vse prikazni, kaj pa zdaj! Berač Hudoletnik pravi: "
45 22|        Hudolesova dežela je imela pa tako lastnost, da je povsod
46 22|        hiše je stal krstofist. In pa tako grdo so bili narejeni,
47 22| krstofiste popravijo, ali naj jih pa podero. - ~
48 23|        bilo zaman. Gospod Pokljúk pa tudi ni bil rad v Hudolesovi
49 23|           je bila bera oznanjena, pa je šel, kakor tukaj pri
50 23|           je bil stol pripravljen pa je moral nanj leči, da ga
51 23|          moral pripeljati. Mi smo pa morali kmetom lepo zahvaliti
52 24|                          Zato smo pa tudi vse leto bero pobirali
53 24|          Kaj maram za vašo bero!" Pa ni šel nikamor bere pobirat.
54 24|          bere pobirati, on je bil pa učen in tako je bilo, da
55 24|         mogli, ali prestavljen je pa vendarle bil v deželo Glavonošo,
56 25|    fajmošter Bogate. Toda eno jim pa morava načiniti, pa naj
57 25|           jim pa morava načiniti, pa naj se pes obesi." ~
58 26|         Pokljúk, berač Hudoletnik pa jaz. Vprašam gospoda Pokljúka: "
59 26|        gospoda Pokljúka: "Nu, kaj pa mislite načiniti?" Gospod
60 28|              Gospod Pokljúk plača pa gremo naglo domov. Doma
61 28|          je v deželi!" "Lejte si, pa jih, če veste, da kaže." "
62 29|           napraviva, vzameva pilo pa greva, ko se je mrak storil.
63 29|         Zlezi gor in poreži kline pa daj podobo dol!" ~
64 30|        tako grdo narejenih, križe pa pustiva. ~
65 31|        dan, ljudje gredo po cesti pa se začno odkrivati, kakor
66 32|          v rokah, ali zato je bil pa tisto leto tudi dvojno bero
67 32|       pokliče in pravi: "Zdaj sva pa že dobra! Le napraviva se
68 33|     zmrači, greva v plašče zavita pa požagava vse bogove, kateri
69 35|        mrak, zopet kučme na glavo pa ostro pilo pod pazduho in
70 35|       moke; ali gospod Pokljúk je pa vedel, ker je bil zvit mož;
71 35|          mož; toda nazadnje se je pa vendar malo opekel. V nedeljo
72 36|            Jaz sem kar šolo zaprl pa smo hodili dopoldne za procesijo,
73 36|           procesijo, popoldne sva pa bero pobirala pa ljudi tolažila,
74 36|     popoldne sva pa bero pobirala pa ljudi tolažila, kar se je
75 37|        strmeli, gospod Pokljúk je pa tako ožigal in zmerjal ljudi,
76 37|          ubranijo božje jeze. Jaz pa naglo h gospodu Pokljuku
77 38|          niso dale miru. Možje so pa rekli, da je Hudolesova
78 39|         dajala kakor drugod. Tega pa ni nič povedal, kakšna nesreča
79 39|     samega papeža v Rim. Ali bere pa nisva takrat nič več pobirala,
80 39|         prošnja, če ne, da bodeva pa midva morala vse povrniti. ~
81 40|          ne bode prošnja potrjena pa pojdeva skrivaj iz Hudolesove
82 43|       Kateri je imel predolg vrat pa sva ga nekoliko odrezala,
83 44|                         Ali so se pa ljudje veselili, ko so v
84 45|                    Gospod Pokljúk pa je pridigoval, da je dobil
85 45|      morajo narediti, ako hočejo, pa ne takih grdih podob, kakršne