Paragraph

 1 1 |                   Preljubi možje in žene iz Prezida v bajtarski
 2 1 |        nekaj drobnega krompirčka in dolgega, teščega ovska pridelujemo,
 3 1 |       kateri ve, kaj se pravi to in ono. - Da bi vam to dokazal
 4 1 |      slepci videli, kdo sem jaz, in gluhi slišali, koliko sem
 5 1 |         sem že storil na zemlji, in kruljavci od veselja bergle
 6 3 |       Moj oče so bili pošten mož in velik šomašter pred Gospodom.
 7 3 |        besedam, ker sem Slovenec in narodnjak od malega mezinčka
 8 3 |      postelji so jo pustili meni in prav jako sem jim hvaležen
 9 3 |           da, je stalo kakor zid in kamen. Dokler so mogli oče
10 3 |          Bogu, fajmoštru, kmetom in pa vsem starim babam, sicer
11 5 |        oni svet prepevat glorijo in aleluje, naj ta palica ostane
12 5 |          kakor je potrebujem jaz in vsak pošten šomašter pod
13 6 |     učitelja, kakor se zdaj piše in govori. ~
14 7 |        stara leta pustili službo in pri meni so živeli do svoje
15 8 |         oče pred bučelami sedeli in pa gledali so, ali bode
16 8 |         ustavi pa začne brenkati in peti lepo pesem od devete
17 8 |       stari, pokonci da nič tega in pravijo: "Da te zlomek,
18 8 |       sem bas, da ti ga popravim in ti ga ...! Poníglavec, s
19 9 |         ter ga začno popravljati in privijati, kakor je treba
20 9 |        izzuval, kadar ni bil bos in pa koš je nosil na hrbtu,
21 9 |        vse polno malh prevezanih in po vrsti nabranih od najmanjše
22 11|      vodó pa na kosó so brenkali in prsti vanje metali, kakor
23 11|          berač vstane, vzame bas in začne lepo brenkati pesem
24 11|         Kar okrog zašumi ves roj in sedejo se mu bučele na glavo,
25 11|       Berač je pa zmerom brenkal in brenkal ter prepeval od
26 11|        samega zlodeja, tako si," in naglo prineso panj. ~
27 12|         pokonci!" Oče so storili in berač je začel s prgiščem
28 14|       berač dene golido na glavo in iz koša vzame neko cunjo,
29 14|      bilo nekaj zavitega. Odvije in prinese na dan majhno ročno
30 14|     pravijo po nekaterih krajih, in pravi: "Jaz sem berač Hudolétnik,
31 14|      Hudolétnik, vzemi to pilico in daj svojemu sinu, kadar
32 16|      dobil svetih Višarij palico in berača Hudoletnika pilico.
33 17| sovražniki v Ljubljani pričrnili in vikši so me prestavili tja
34 17|     sedem debelih dni za Dunajem in še več. ~
35 18|     debelo gledal. K maši pridem in začnem orglati. Na, orgle
36 18|       gledam, pritiskam z rokami in z nogami, da sem od stola
37 18|         bi hotel, naj me tri dni in tri noči zdržema mora tlači,
38 18|   pripetilo. Pritisnem še enkrat in orgle zapojo! Mislim si: "
39 18|          pa vendar je?" Ozrem se in vidim berača Hudoletnika,
40 19|       mehove, ker štiri dni krog in krog ni dobiti človeka,
41 20|     Hudoletnik je ostal pri meni in zmerom sem res imel huda
42 21|           Rojenjá je bil Kranjec in dobro sva skupaj orala. ~
43 22|    povsod stalo prav dosti bogov in križev, katerim Ribničanje
44 22|          hiše je stal krstofist. In pa tako grdo so bili narejeni,
45 23|        do hiše, od vasi do vasi, in pred vsako hišo je bil stol
46 23|         kmetom lepo zahvaliti se in umazanim otrokom dajati
47 24|      pobirati, on je bil pa učen in tako je bilo, da ga niso
48 24|       ker se je zvito odgovarjal in branil. Nič mu niso mogli,
49 29|          podoba, ki je tako Bogu in ljudem na sramoto narejena,
50 29|      grdo. Vrat ima strašno dolg in tenak. Zlezi gor in poreži
51 29|         dolg in tenak. Zlezi gor in poreži kline pa daj podobo
52 30|      gospod Pokljúk. Greva dalje in poreževa vse bogove, kolikor
53 32|       prilete h gospodu Pokljúku in začno ga naganjati, naj
54 32|      namreč ne dolgo poprej umrl in zato je imel samo gospod
55 32|        Gospod Pokljúk me pokliče in pravi: "Zdaj sva pa že dobra!
56 32|        že dobra! Le napraviva se in vzemi pilo s seboj!" ~
57 34|          so ljudje glasno jokali in prosili, kakor se Bog v
58 34|          bi gospod Pókljúk molil in procesije oznanil. Gospod
59 35|        pa ostro pilo pod pazduho in tako sva do nedelje požagala
60 35|        teden vsak dan procesija, in sicer v ponedeljek na Svetega
61 37|        Pokljúk začne pridigovati in razlagati, da je po goreči
62 37|          požagani vsi krstofisti in zakaj so izginili nekateri
63 37|          bodo dajali bero v žitu in vinu, predivu jajcih in
64 37|          in vinu, predivu jajcih in klobasah, kakor je drugod
65 37|        Pokljúk je pa tako ožigal in zmerjal ljudi, da je nazadnje
66 37|         ki je zmerom svojo trdil in rekel, da jim hoče v nedeljo
67 37|         razložiti, kaj naj store in kako se ubranijo božje jeze.
68 37|         naglo h gospodu Pokljuku in ga začnem prositi za vse
69 38|       prenarediti starih zakonov in šeg; ali žene jim niso dale
70 38|      beri kmetje huje pritiskali in več palic odštevali, kajti
71 38|        Toda kakor je bilo vselej in povsod navada, tako se je
72 39|       škofa, od njega do cesarja in potem do samega papeža v
73 42|          da je prošnja potrjena. In ustanovila sva si sama bero,
74 43|         ali da leži še v škofiji in brž reče meni: "Pojdi pod
75 43|          meni: "Pojdi pod streho in prinesi dol tiste bogove,
76 43|       sva bila skrila." Jaz grem in vzameva v roko tesarsko
77 43|       zlimala, na novo pobarvala in soboto večer nesla, vse
78 45| poprejšnje, ker to je nespodobno in pregrešno. ~
79 46|       poslali v mesto po delavce in vsaka hiša si je dala vsaj
80 46|          po kakih dvajset križev in bogov narediti, katere so
81 47|        živela, bogato bero imela in nikjer več ni bilo stola