Paragraph

 1 21|   usmili, da pride četrto leto gospod Pokljúk v Hudolesovo deželo.
 2 22|   narejeni, da se Bogu usmili. Gospod Pokljúk je zmerom ljudi
 3 23|             Vse je bilo zaman. Gospod Pokljúk pa tudi ni bil rad
 4 25|                                Gospod Pokljúk je rekel: "Ti vražji
 5 26|       kjer smo pili vsi trije: gospod Pokljúk, berač Hudoletnik
 6 26|      kaj pa mislite načiniti?" Gospod Pokljúk pravi:."Veš kje
 7 28|                                Gospod Pokljúk plača pa gremo naglo
 8 28|        naglo domov. Doma pravi gospod Pokljúk: "Veš kaj, požagajva
 9 29| prideva do prvega križa, pravi gospod Pokljúk: "To je tista podoba,
10 30|      Storim, kakor mi je rekel gospod Pokljúk. Greva dalje in
11 32|       prišla nesreča v deželo. Gospod župnik je bil namreč ne
12 32|      umrl in zato je imel samo gospod Pokljúk vso oblast v rokah,
13 32|    nikoli zdrave kože na sebi. Gospod Pokljúk me pokliče in pravi: "
14 34|     Bog v nebesih prosi, da bi gospod Pókljúk molil in procesije
15 34|    molil in procesije oznanil. Gospod Pokljúk obljubi, ali reče
16 35|       kaj bode iz te moke; ali gospod Pokljúk je pa vedel, ker
17 35| nedeljo pri deseti maši oznani gospod Pokljúk, da bode ves teden
18 37|        ki je pomočnik za točo. Gospod Pokljúk začne pridigovati
19 37|     dežele. Ljudje so strmeli, gospod Pokljúk je pa tako ožigal
20 38|                                Gospod Pokljúk je res v pridigi
21 38|        Bog hoče, naj bode tudi gospod šomašter imel pošteno bero,
22 40|        reč nekoliko skrbela, a gospod Pokljúk mi je dejal: "Ne
23 43|                                Gospod Pokljuk nekako zve, da je
24 45|                                Gospod Pokljúk pa je pridigoval,