| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Pokljuk IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
1 8 | Bilo je 1842. leta ob desetih zjutraj, 2 40| ta reč nekoliko skrbela, a gospod Pokljúk mi je dejal: " 3 5 | svet prepevat glorijo in aleluje, naj ta palica ostane tebi, 4 35| v ponedeljek na Svetega Antona Rebro, v torek na Svetega 5 3 | kmetom in pa vsem starim babam, sicer pa se nismo bali 6 37| vse jokalo. Ko teden mine, babe možem niso dale miru, ampak 7 1 | možje in žene iz Prezida v bajtarski deželi! Poslušajte me, da 8 11| zdelo! Berač se pa nič ni bal, ampak pel je. Oče so dejali: " 9 3 | babam, sicer pa se nismo bali nobenega berača, kolikor 10 1 | Klepec, katerega se je vse balo? V našem kraju! - Kje na 11 8 | Poníglavec, s takim razhripélim basom boš ljudi križal po svetu. 12 5 | ker so mi dali vina pa belega kruha, potlej sva pa domov 13 7 | popravili, ker nekateri berači ne molijo, ampak pojó, pa 14 1 | in kruljavci od veselja bergle od sebe vrgli ter meni na 15 38| zameriti, ker sicer bi pri beri kmetje huje pritiskali in 16 3 | kajti jaz se ne upiram novim besedam, ker sem Slovenec in narodnjak 17 1 | Poslušajte me, da vam pametno besedo povem v tem listu, ki se 18 45| grdih podob, kakršne so bile poprejšnje, ker to je nespodobno 19 19| ostanem jaz pri tebi, da ti bodem vlekel mehove, ker štiri 20 39| potrjena prošnja, če ne, da bodeva pa midva morala vse povrniti. ~ 21 37| Ako se možje pogovore, da bodo dajali bero v žitu in vinu, 22 3 | palico vem, da je imela od Boga tako moč, kakršno ima mojega 23 25| bi pihal kakor fajmošter Bogate. Toda eno jim pa morava 24 47| Tako sva zdaj dobro živela, bogato bero imela in nikjer več 25 37| zakaj so izginili nekateri bogovi s križev. Rekel je, da to 26 5 | Ko bi te palice ne imel, bogve kolikokrat bi se bil že 27 38| ker dela, da se duhovni boje ljudem zameriti, ker sicer 28 3 | težavni stan zmerom dosti bolje, dokler smo se še imenovali 29 37| drugod navadno, odstopi jeza božja od Hudolesove dežele. Ljudje 30 37| store in kako se ubranijo božje jeze. Jaz pa naglo h gospodu 31 3 | ker so jo bili prinesli z božjega pota s svetih Višarij. Na 32 1 | da bi se na njem Materi božji na čast plesalo? - Zopet 33 24| se je zvito odgovarjal in branil. Nič mu niso mogli, ali 34 11| posvečeno vodó pa na kosó so brenkali in prsti vanje metali, kakor 35 24| kjer vsi Ijudje hodijo brez glav, sam fajmošter ne, 36 43| da leži še v škofiji in brž reče meni: "Pojdi pod streho 37 11| ljubi moj, da imaš cel roj bučel na glavi, pa boš videl, 38 11| delajo taki, kateri vedo bučelam glas, kadar so z rojem. 39 8 | Pongrcem, ko so oče pred bučelami sedeli in pa gledali so, 40 24| Ta je rekel: "Mrcine, le čakajte me! Kaj maram za vašo bero!" 41 3 | prepeljan. To palico so jako častili, ker so jo bili prinesli 42 11| Misli si, ljubi moj, da imaš cel roj bučel na glavi, pa boš 43 16| pilo pa dolgo nisem vedel, čemu mi je pri hiši. ~ 44 44| ljudje veselili, ko so v cerkev grede zopet videli, da je 45 40| saj si lahko vzameva iz cerkvene pušice, kolikor hočeva." ~ 46 39| pobirala, temveč jemala sva cerkveni denar, katerega so kmetje 47 19| mesta nimajo nikjer orgel v cerkvi." ~ 48 9 | tolika, da je držala dobro četrtinko žita. ~ 49 21| me Bog usmili, da pride četrto leto gospod Pokljúk v Hudolesovo 50 1 | ter meni na čast plesali, četudi nekateri med njimi samo 51 26| je govorilo v krčmi pri Češarku, kjer smo pili vsi trije: 52 41| kaj se hoče! Bog je velik, človek majhen. ~ 53 19| dni krog in krog ni dobiti človeka, da bi to razumel, ker noter 54 5 | kakor je spodobno pobožnemu človeku, ki je velik šomašter pred 55 9 | red spravljal. Bil je kaj čuden mož videti. Imel je dolgo 56 9 | je bila tolika, kakor je culica marajonovih plevic, največja 57 14| glavo in iz koša vzame neko cunjo, v kateri je bilo nekaj 58 1 | mati kuhajo žgance, niti ne cvete vinska trta, s katero si 59 39| naj bi se duhovnim bera dajala kakor drugod. Tega pa ni 60 38| pošteno bero, kakor se mu daje po drugih deželah. Možje 61 46| delavce in vsaka hiša si je dala vsaj po kakih dvajset križev 62 30| rekel gospod Pokljúk. Greva dalje in poreževa vse bogove, 63 36| ljudi tolažila, kar se je dalo. ~ 64 17| Hudolesovo deželo, ki je sedem debelih dni za Dunajem in še več. ~ 65 18| Prebito sem debelo gledal. K maši pridem in 66 40| a gospod Pokljúk mi je dejal: "Ne bodi neumen ne! Če 67 9 | hlačnici na prsih tako na križ del, kakor ženske devajo rute, 68 38| Hudolesova bera kaj dobra, ker dela, da se duhovni boje ljudem 69 11| prsti vanje metali, kakor delajo taki, kateri vedo bučelam 70 7 | do svoje pobožne smrti. Delali niso nič, samo kakemu beraču 71 46| Ljudje so poslali v mesto po delavce in vsaka hiša si je dala 72 39| temveč jemala sva cerkveni denar, katerega so kmetje obljubili 73 38| da se nihče ne trese za deset voz manj ali več. Toda kakor 74 8 | Bilo je 1842. leta ob desetih zjutraj, tisti dan pred 75 9 | na križ del, kakor ženske devajo rute, čevlje je imel z dratom 76 8 | brenkati in peti lepo pesem od devete dežele. Takrat pa skočijo 77 9 | sonce peklo ali kadar je šel dež. Okrog sebe je imel pa vse 78 38| kakor se mu daje po drugih deželah. Možje so se vendar še zmerom 79 15| proti Ljubljani. Od tistega dneva ni bilo nikoli več berača 80 1 | kraju! - Kje na vsem svetu dobite tak hrib, da bi se na njem 81 19| štiri dni krog in krog ni dobiti človeka, da bi to razumel, 82 5 | kolikokrat bi se bil že do dobrega ubil ponoči, ko sem lezel 83 1 | to in ono. - Da bi vam to dokazal tako natanko, da bi celo 84 29| je grdo. Vrat ima strašno dolg in tenak. Zlezi gor in poreži 85 1 | nekaj drobnega krompirčka in dolgega, teščega ovska pridelujemo, 86 28| plača pa gremo naglo domov. Doma pravi gospod Pokljúk: "Veš 87 37| sredo pridemo k svetemu Donatu, ki je pomočnik za točo. 88 36| šolo zaprl pa smo hodili dopoldne za procesijo, popoldne sva 89 5 | pri Kodriču, kamor so me dosti- krat mati poslali po očeta. 90 16| pilico. Palica mi je res dostikrat pomagala, kakor je že rajnemu 91 9 | devajo rute, čevlje je imel z dratom sešite pa na rami jih je 92 2 | dobro, da veš, od katerega drevesa je padel sad, ki te razveseljuje 93 1 | namažejo grlo, ampak samo nekaj drobnega krompirčka in dolgega, teščega 94 42| ni bil prestavljen nikoli drugače noben duhoven niti šomašter, 95 34| Drugi dan so ljudje glasno jokali 96 38| bero, kakor se mu daje po drugih deželah. Možje so se vendar 97 9 | največja pa tolika, da je držala dobro četrtinko žita. ~ 98 42| prestavljen nikoli drugače noben duhoven niti šomašter, če se ni 99 37| dežela tako hudobna, da svoje duhovne za bero tepe. Ako se možje 100 38| kaj dobra, ker dela, da se duhovni boje ljudem zameriti, ker 101 39| kmetje sami žele, naj bi se duhovnim bera dajala kakor drugod. 102 17| je sedem debelih dni za Dunajem in še več. ~ 103 46| si je dala vsaj po kakih dvajset križev in bogov narediti, 104 4 | eno pesem~zapél sem po dvej,~tud' ti za povésem~predíva 105 32| je bil pa tisto leto tudi dvojno bero pobral. Tako je bil 106 3 | zdaj moja palica, samo ena palica jo je prekosila, 107 24| leto bero pobirali ker v enem tednu je bilo nemogoče zdržati 108 1 | nekateri med njimi samo po eni nogi, zato sem sklenil, 109 18| pripetilo. Pritisnem še enkrat in orgle zapojo! Mislim 110 3 | strahu na zemlji, samo Bogu, fajmoštru, kmetom in pa vsem starim 111 10| mrmral. Oče pravijo "Ne gani se, da roj ne uide!" ~ 112 15| da so ljudje umirali od gladi. ~ 113 16| Kodriča v božjem strahu nosili glajs namazan. Za pilo pa dolgo 114 11| taki, kateri vedo bučelam glas, kadar so z rojem. Takrat 115 34| Drugi dan so ljudje glasno jokali in prosili, kakor 116 24| kjer vsi Ijudje hodijo brez glav, sam fajmošter ne, ljudje 117 24| ne, ljudje namreč nosijo glave pod pazduho, kakor so v 118 24| pa vendarle bil v deželo Glavonošo, kjer vsi Ijudje hodijo 119 8 | pred bučelami sedeli in pa gledali so, ali bode kaj roja ali 120 4 | ti za povésem~predíva ne glej !"~ 121 5 | sveta na oni svet prepevat glorijo in aleluje, naj ta palica 122 1 | videli, kdo sem jaz, in gluhi slišali, koliko sem že storil 123 6 | palico dobil po očetu, so me gnale, da sem šel v Ljubljano, 124 9 | Berač se je pa kar molče gologlav na soncu raztegnil po travi 125 29| strašno dolg in tenak. Zlezi gor in poreži kline pa daj podobo 126 37| pridigovati in razlagati, da je po goreči molitvi v sanjah dobil odgovor, 127 45| pridigoval, da je dobil po gorečih prošnjah povedanje, da podrtih 128 26| Hudoletnik pa jaz. Vprašam gospoda Pokljúka: "Nu, kaj pa mislite 129 11| bučele na glavo, v njegove goste razkuzmane lase. Da te vendar, 130 6 | učitelja, kakor se zdaj piše in govori. ~ 131 26| To se je govorilo v krčmi pri Češarku, kjer 132 1 | pridelujemo, pa vendar smo grče, da malo takih na zemlji. 133 45| ako hočejo, pa ne takih grdih podob, kakršne so bile poprejšnje, 134 44| veselili, ko so v cerkev grede zopet videli, da je bog 135 31| Ko je bil dan, ljudje gredo po cesti pa se začno odkrivati, 136 43| katere sva bila skrila." Jaz grem in vzameva v roko tesarsko 137 28| Gospod Pokljúk plača pa gremo naglo domov. Doma pravi 138 1 | katero si časi oče namažejo grlo, ampak samo nekaj drobnega 139 32| vstane po Hudolesovi deželi! Hitro ljudje prilete h gospodu 140 46| mesto po delavce in vsaka hiša si je dala vsaj po kakih 141 16| nisem vedel, čemu mi je pri hiši. ~ 142 9 | neke raztrgane platnene hlače, za vratom tako zamotane, 143 9 | vratom tako zamotane, da je hlačnici na prsih tako na križ del, 144 45| da morajo narediti, ako hočejo, pa ne takih grdih podob, 145 40| cerkvene pušice, kolikor hočeva." ~ 146 24| Glavonošo, kjer vsi Ijudje hodijo brez glav, sam fajmošter 147 9 | jih je nosil, ker je bos hodil. Sice je pa imel s seboj 148 36| sem kar šolo zaprl pa smo hodili dopoldne za procesijo, popoldne 149 42| si sama bero, kakršno sva hotela, ker župnika še zdaj ni 150 32| Da te tréni, kak hrup vstane po Hudolesovi deželi! 151 11| Izidorja, kako je na stari hruški bučele ogrebal. Kar okrog 152 20| meni in zmerom sem res imel huda leta, dokler sva bila vkupaj. ~ 153 37| je Hudolesova dežela tako hudobna, da svoje duhovne za bero 154 25| Pokljúk je rekel: "Ti vražji Hudolesovci ti, da sem jaz bogat, nikoli 155 14| in pravi: "Jaz sem berač Hudolétnik, vzemi to pilico in daj 156 26| pilo?" Nato odgovori berač Hudoletoik: ~ 157 38| sicer bi pri beri kmetje huje pritiskali in več palic 158 3 | meni in prav jako sem jim hvaležen zanjo, ker samo za eno palico 159 13| kaj takega pa še ne, kar imam svetih Višarij palico, pa 160 27| zavpijem: "Saj res, pilo imamo, samo ne vem, ali je za 161 11| Misli si, ljubi moj, da imaš cel roj bučel na glavi, 162 23| zato tako imenovala, ker so imeli v njej kmetje to pravico, 163 14| Odločeno je, da bo ta pilica še imenitna med ljudmi tega sveta." ~ 164 23| katera se je zato tako imenovala, ker so imeli v njej kmetje 165 3 | bolje, dokler smo se še imenovali šomaštri, nego je zdaj, 166 1 | v tem listu, ki se zato imenuje "Krumpiráš", ker se ne more " 167 35| torek na Svetega Roka Hrib itd. ~ 168 31| da je s toliko križev bog izginil. ~ 169 37| vsi krstofisti in zakaj so izginili nekateri bogovi s križev. 170 15| Mož to izreče pa dene bas v koš, koš na 171 5 | tudi ti potreboval, če se izučiš za šomaštra, kakor je potrebujem 172 9 | bilo treba, zajec, da se je izzuval, kadar ni bil bos in pa 173 37| v žitu in vinu, predivu jajcih in klobasah, kakor je drugod 174 39| nič več pobirala, temveč jemala sva cerkveni denar, katerega 175 3 | zgoraj luknjo, da je bil jermen skóznjo prepeljan. To palico 176 37| drugod navadno, odstopi jeza božja od Hudolesove dežele. 177 18| odskakoval, kakor bi konja jezdil, vse nič ni pomagalo. Zlasam 178 37| in kako se ubranijo božje jeze. Jaz pa naglo h gospodu 179 34| Drugi dan so ljudje glasno jokali in prosili, kakor se Bog 180 37| ljudi, da je nazadnje vse jokalo. Ko teden mine, babe možem 181 3 | svetega Marka do svetega Jurija. Preden so šli bero pobirat, 182 7 | smrti. Delali niso nič, samo kakemu beraču so časi gosli popravili, 183 46| hiša si je dala vsaj po kakih dvajset križev in bogov 184 45| pa ne takih grdih podob, kakršne so bile poprejšnje, ker 185 39| Tega pa ni nič povedal, kakšna nesreča je prišla v deželo. 186 3 | da, je stalo kakor zid in kamen. Dokler so mogli oče služiti, 187 5 | nedeljo popoldne pri Kodriču, kamor so me dosti- krat mati poslali 188 7 | štempelj nima, kadar pride v kanclijo, nikar da bi kako drugo 189 44| na marsikaterem križu, na katerem ga ni bilo že dve leti. ~ 190 27| Pilo imate vi od očeta kateremu sem jo bil dal jaz v Ložu, 191 23| otrokom dajati še podobe, na katerih so svetniki, kakor je tukaj 192 22| prav dosti bogov in križev, katerim Ribničanje pravijo krstofisti. 193 25| bi ne šel po bero, ampak kašo vam bi pihal kakor fajmošter 194 18| kakor pa da bi se mi še kdaj kaj takega pripetilo. Pritisnem 195 7 | obogateti, lahko ve vsak, kdor premisli, da berač še za 196 1 | zemlji. Kje se je bil porodil Klepec, katerega se je vse balo? 197 29| tenak. Zlezi gor in poreži kline pa daj podobo dol!" ~ 198 37| vinu, predivu jajcih in klobasah, kakor je drugod navadno, 199 3 | Nosili so kosmat visok klobuk pa leskovo palico v roki, 200 9 | prenašal svoj bas po svetu. Klobuka ni špogal nič, ampak golido 201 23| moral nanj leči, da ga je kmet pre- tepel. Kolikor palic 202 5 | posebno v nedeljo popoldne pri Kodriču, kamor so me dosti- krat 203 1 | sem jaz, in gluhi slišali, koliko sem že storil na zemlji, 204 5 | te palice ne imel, bogve kolikokrat bi se bil že do dobrega 205 5 | šomašter pred Gospodom. Kolikrat so mi oče dejali: "Paglavec, 206 8 | dal na šup, ko bi jaz bil komesár." ~ 207 18| stola odskakoval, kakor bi konja jezdil, vse nič ni pomagalo. 208 1 | prišel v službo, ker ste taki korenjaki. Pa tudi vi morate zvedeti, 209 3 | pred Gospodom. Nosili so kosmat visok klobuk pa leskovo 210 11| pokropili s posvečeno vodó pa na kosó so brenkali in prsti vanje 211 14| dene golido na glavo in iz koša vzame neko cunjo, v kateri 212 32| nisem imel nikoli zdrave kože na sebi. Gospod Pokljúk 213 14| možje pravijo po nekaterih krajih, in pravi: "Jaz sem berač 214 21| Hudolesovo deželo. Rojenjá je bil Kranjec in dobro sva skupaj orala. ~ 215 5 | Kodriču, kamor so me dosti- krat mati poslali po očeta. Jaz 216 9 | mož videti. Imel je dolgo kraško suknjo, vso zakrpano, neke 217 26| To se je govorilo v krčmi pri Češarku, kjer smo pili 218 5 | kruha, potlej sva pa domov krevsala v božjem strahu, kakor je 219 29| storil. Ko prideva do prvega križa, pravi gospod Pokljúk: " 220 8 | razhripélim basom boš ljudi križal po svetu. Precej bi te dal 221 30| bilo tako grdo narejenih, križe pa pustiva. ~ 222 44| da je bog na marsikaterem križu, na katerem ga ni bilo že 223 1 | ampak samo nekaj drobnega krompirčka in dolgega, teščega ovska 224 22| vrhu vsake hiše je stal krstofist. In pa tako grdo so bili 225 5 | so mi dali vina pa belega kruha, potlej sva pa domov krevsala 226 1 | že storil na zemlji, in kruljavci od veselja bergle od sebe 227 1 | listu, ki se zato imenuje "Krumpiráš", ker se ne more "Žgancáš" 228 1 | sem sklenil, da se časi v "Krumpiraši" oglasim. ~ 229 1 | zori žito, iz katerega mati kuhajo žgance, niti ne cvete vinska 230 15| leto je bila pa res taka lakota, da so ljudje umirali od 231 11| njegove goste razkuzmane lase. Da te vendar, kako so se 232 22| dežela je imela pa tako lastnost, da je povsod stalo prav 233 32| bil stepen, da je komaj lazil. Kaj ne bi; saj še jaz, 234 23| pripravljen pa je moral nanj leči, da ga je kmet pre- tepel. 235 28| kar jih je v deželi!" "Lejte si, pa jih, če veste, da 236 45| smejo več postavljati, ampak lepe, nove da morajo narediti, 237 2 | te razveseljuje na mizi v lepi skledi, kakor moja modrost 238 3 | so kosmat visok klobuk pa leskovo palico v roki, katera je 239 6 | Ljubljano, kjer sem se petnajst let učil za učitelja, kakor 240 5 | dobrega ubil ponoči, ko sem lezel od Kodriča. Kadar jaz pojdem 241 43| prišla potrjena, ali da leži še v škofiji in brž reče 242 1 | pametno besedo povem v tem listu, ki se zato imenuje "Krumpiráš", 243 11| ne bi ustrašil! Misli si, ljubi moj, da imaš cel roj bučel 244 6 | so me gnale, da sem šel v Ljubljano, kjer sem se petnajst let 245 14| ta pilica še imenitna med ljudmi tega sveta." ~ 246 7 | razglašene, da pojó kakor ubit lonec. Moj oče pa niso mogli trpeti 247 27| kateremu sem jo bil dal jaz v Ložu, ko so bučele sedele na 248 3 | katera je imela zgoraj luknjo, da je bil jermen skóznjo 249 41| hoče! Bog je velik, človek majhen. ~ 250 14| Odvije in prinese na dan majhno ročno pilico ali žago, kakor 251 3 | Slovenec in narodnjak od malega mezinčka na nogi do poštene 252 9 | sebe je imel pa vse polno malh prevezanih in po vrsti nabranih 253 9 | soncu raztegnil po travi pa malhe je nekaj v red spravljal. 254 38| nihče ne trese za deset voz manj ali več. Toda kakor je bilo 255 9 | tolika, kakor je culica marajonovih plevic, največja pa tolika, 256 24| Mrcine, le čakajte me! Kaj maram za vašo bero!" Pa ni šel 257 3 | deželo prikaže od svetega Marka do svetega Jurija. Preden 258 44| zopet videli, da je bog na marsikaterem križu, na katerem ga ni 259 1 | tak hrib, da bi se na njem Materi božji na čast plesalo? - 260 18| te vendar, kaj pa zdaj? Maša se je že začela, vsi Ijudje 261 32| naganjati, naj moli, poje maše, vodi procesije, ker je 262 40| Mene je ta reč nekoliko skrbela, 263 19| to razumel, ker noter do mesta nimajo nikjer orgel v cerkvi." ~ 264 46| Ljudje so poslali v mesto po delavce in vsaka hiša 265 11| brenkali in prsti vanje metali, kakor delajo taki, kateri 266 12| s prgiščem bučele v panj metati, pa ni nobena vbodla. ~ 267 3 | Slovenec in narodnjak od malega mezinčka na nogi do poštene kučme 268 8 | kaj roja ali ne. Kar pride mimo nas siv berač, ki je nesel 269 37| nazadnje vse jokalo. Ko teden mine, babe možem niso dale miru, 270 11| Kdo se pa ne bi ustrašil! Misli si, ljubi moj, da imaš cel 271 18| enkrat in orgle zapojo! Mislim si: "Kaj pa vendar je?" 272 26| gospoda Pokljúka: "Nu, kaj pa mislite načiniti?" Gospod Pokljúk 273 2 | sad, ki te razveseljuje na mizi v lepi skledi, kakor moja 274 3 | da je imela od Boga tako moč, kakršno ima mojega očeta, 275 2 | lepi skledi, kakor moja modrost razveseljuje vaša srca. ~ 276 18| me zijali, jaz pa nisem mogel omečiti orgel, da bi mi 277 3 | Boga tako moč, kakršno ima mojega očeta, zdaj moja palica, 278 27| ko so bučele sedele na moji glavi." Jaz zavpijem: "Saj 279 3 | jo je prekosila, namreč Mojzesova, s katero je morje razdelil, 280 35| nič vedel, kaj bode iz te moke; ali gospod Pokljúk je pa 281 9 | delu. Berač se je pa kar molče gologlav na soncu raztegnil 282 32| začno ga naganjati, naj moli, poje maše, vodi procesije, 283 7 | ker nekateri berači ne molijo, ampak pojó, pa nosijo namesto 284 34| prosi, da bi gospod Pókljúk molil in procesije oznanil. Gospod 285 34| da ne more pred nedeljo molitev oznaniti. ~ 286 37| razlagati, da je po goreči molitvi v sanjah dobil odgovor, 287 45| postavljati, ampak lepe, nove da morajo narediti, ako hočejo, pa 288 39| če ne, da bodeva pa midva morala vse povrniti. ~ 289 23| moral pripeljati. Mi smo pa morali kmetom lepo zahvaliti se 290 1 | taki korenjaki. Pa tudi vi morate zvedeti, da jaz nisem kar 291 25| Bogate. Toda eno jim pa morava načiniti, pa naj se pes 292 3 | namreč Mojzesova, s katero je morje razdelil, da, je stalo kakor 293 1 | ampak da imate med seboj moža, kateri ve, kaj se pravi 294 37| jokalo. Ko teden mine, babe možem niso dale miru, ampak naganjale, 295 43| popravljava bogove od zore do mraka. Kateri je imel predolg 296 24| Hudolesovo deželo. Ta je rekel: "Mrcine, le čakajte me! Kaj maram 297 10| Berač je gledal pa nekaj mrmral. Oče pravijo "Ne gani se, 298 9 | malh prevezanih in po vrsti nabranih od najmanjše do največje. 299 37| možem niso dale miru, ampak naganjale, naj privolijo bero, kakršna 300 32| gospodu Pokljúku in začno ga naganjati, naj moli, poje maše, vodi 301 22| Pokljúk je zmerom ljudi nagovarjal, naj te krstofiste popravijo, 302 9 | od najmanjše do največje. Najmanjša je bila tolika, kakor je 303 9 | in po vrsti nabranih od najmanjše do največje. Najmanjša je 304 32| saj še jaz, ki sem imel najmanjšo bero, nisem imel nikoli 305 2 | Najprvo je treba, da povem, kdo 306 9 | culica marajonovih plevic, največja pa tolika, da je držala 307 9 | nabranih od najmanjše do največje. Najmanjša je bila tolika, 308 31| odkrivati, kakor po navadi, nakar zapazijo, da je s toliko 309 33| požagava vse bogove, kateri je nama prišel na vrsto. ~ 310 16| božjem strahu nosili glajs namazan. Za pilo pa dolgo nisem 311 1 | trta, s katero si časi oče namažejo grlo, ampak samo nekaj drobnega 312 4 | Namest' eno pesem~zapél sem po 313 7 | molijo, ampak pojó, pa nosijo namesto paternoštra po svetu gosli, 314 23| pripravljen pa je moral nanj leči, da ga je kmet pre- 315 39| pridejo k Pokljuku, da jim je naredil prošnjo, v katero je premišljeno 316 29| Bogu in ljudem na sramoto narejena, da je grdo. Vrat ima strašno 317 30| kolikor je bilo tako grdo narejenih, križe pa pustiva. ~ 318 3 | besedam, ker sem Slovenec in narodnjak od malega mezinčka na nogi 319 1 | Da bi vam to dokazal tako natanko, da bi celo slepci videli, 320 26| za kako prav ostro pilo?" Nato odgovori berač Hudoletoik: ~ 321 31| začno odkrivati, kakor po navadi, nakar zapazijo, da je s 322 37| dajati, kakršna je drugod navadna. ~ 323 37| klobasah, kakor je drugod navadno, odstopi jeza božja od Hudolesove 324 3 | verujte mi, da je bilo za naš težavni stan zmerom dosti 325 34| prosili, kakor se Bog v nebesih prosi, da bi gospod Pókljúk 326 24| noter do samega cesarja, da neče bere pobirati, on je bil 327 35| pod pazduho in tako sva do nedelje požagala vse bogove, kolikor 328 3 | se še imenovali šomaštri, nego je zdaj, ko nam pravijo 329 43| Gospod Pokljuk nekako zve, da je prošnja prišla 330 14| kakor možje pravijo po nekaterih krajih, in pravi: "Jaz sem 331 9 | kraško suknjo, vso zakrpano, neke raztrgane platnene hlače, 332 14| na glavo in iz koša vzame neko cunjo, v kateri je bilo 333 24| ker v enem tednu je bilo nemogoče zdržati toliko palic. Zgodilo 334 8 | mimo nas siv berač, ki je nesel velik bas na hrbtu. Ko zagleda 335 43| pobarvala in soboto večer nesla, vse popravljene, zopet 336 45| bile poprejšnje, ker to je nespodobno in pregrešno. ~ 337 40| Pokljúk mi je dejal: "Ne bodi neumen ne! Če ne bode prošnja potrjena 338 38| je toliko v deželi, da se nihče ne trese za deset voz manj 339 24| za vašo bero!" Pa ni šel nikamor bere pobirat. Kmetje so 340 7 | kadar pride v kanclijo, nikar da bi kako drugo reč plačal. ~ 341 3 | oče služiti, nismo bili nikomur v strahu na zemlji, samo 342 7 | da berač še za štempelj nima, kadar pride v kanclijo, 343 19| razumel, ker noter do mesta nimajo nikjer orgel v cerkvi." ~ 344 39| papeža v Rim. Ali bere pa nisva takrat nič več pobirala, 345 39| prošnja je šla do škofa, od njega do cesarja in potem do samega 346 11| se mu bučele na glavo, v njegove goste razkuzmane lase. Da 347 23| imenovala, ker so imeli v njej kmetje to pravico, da nam 348 42| prestavljen nikoli drugače noben duhoven niti šomašter, če 349 12| bučele v panj metati, pa ni nobena vbodla. ~ 350 3 | sicer pa se nismo bali nobenega berača, kolikor se jih v 351 18| hotel, naj me tri dni in tri noči zdržema mora tlači, kakor 352 18| pritiskam z rokami in z nogami, da sem od stola odskakoval, 353 18| mehove vleče, tvoj sin pa not ne zna." ~ 354 18| Te orgle so take, da mora note znati celo tisti, ki mehove 355 45| postavljati, ampak lepe, nove da morajo narediti, ako 356 3 | kajti jaz se ne upiram novim besedam, ker sem Slovenec 357 43| potem zopet zlimala, na novo pobarvala in soboto večer 358 26| Vprašam gospoda Pokljúka: "Nu, kaj pa mislite načiniti?" 359 8 | Bilo je 1842. leta ob desetih zjutraj, tisti dan 360 25| načiniti, pa naj se pes obesi." ~ 361 32| samo gospod Pokljúk vso oblast v rokah, ali zato je bil 362 34| oznanil. Gospod Pokljúk obljubi, ali reče jim, da ne more 363 39| denar, katerega so kmetje obljubili povrniti, če pride potrjena 364 7 | delu niso mogli posebno obogateti, lahko ve vsak, kdor premisli, 365 9 | seboj golido, da se je vanjo očedil, kadar je bilo treba, zajec, 366 24| prisiliti, ker se je zvito odgovarjal in branil. Nič mu niso mogli, 367 31| gredo po cesti pa se začno odkrivati, kakor po navadi, nakar 368 14| kadar pojdeš na odgovor. Odločeno je, da bo ta pilica še imenitna 369 43| vrat pa sva ga nekoliko odrezala, potem zopet zlimala, na 370 18| nogami, da sem od stola odskakoval, kakor bi konja jezdil, 371 37| kakor je drugod navadno, odstopi jeza božja od Hudolesove 372 14| je bilo nekaj zavitega. Odvije in prinese na dan majhno 373 23| tepel. Kolikor palic mu je odštel, toliko voz drv mu je moral 374 38| pritiskali in več palic odštevali, kajti drv je toliko v deželi, 375 1 | da se časi v "Krumpiraši" oglasim. ~ 376 18| zijali, jaz pa nisem mogel omečiti orgel, da bi mi zapele. 377 24| da neče bere pobirati, on je bil pa učen in tako je 378 5 | jaz pojdem s tega sveta na oni svet prepevat glorijo in 379 1 | kateri ve, kaj se pravi to in ono. - Da bi vam to dokazal 380 35| nazadnje se je pa vendar malo opekel. V nedeljo pri deseti maši 381 21| Kranjec in dobro sva skupaj orala. ~ 382 18| K maši pridem in začnem orglati. Na, orgle kar niso zapele! 383 43| vzameva v roko tesarsko orodje ter popravljava bogove od 384 20| sem hotel? Hudoletnik je ostal pri meni in zmerom sem res 385 19| Berač Hudoletnik pravi: "Naj ostanem jaz pri tebi, da ti bodem 386 27| poskušal." Berač odgovori: "Ostra je kakor želo, samo poskusite 387 23| zahvaliti se in umazanim otrokom dajati še podobe, na katerih 388 1 | krompirčka in dolgega, teščega ovska pridelujemo, pa vendar smo 389 35| nedeljo pri deseti maši oznani gospod Pokljúk, da bode 390 34| Pókljúk molil in procesije oznanil. Gospod Pokljúk obljubi, 391 34| more pred nedeljo molitev oznaniti. ~ 392 23| ampak kadar je bila bera oznanjena, pa je šel, kakor tukaj 393 18| si: "Kaj pa vendar je?" Ozrem se in vidim berača Hudoletnika, 394 37| gospod Pokljúk je pa tako ožigal in zmerjal ljudi, da je 395 2 | od katerega drevesa je padel sad, ki te razveseljuje 396 5 | Kolikrat so mi oče dejali: "Paglavec, poslušaj me! Ko bi te palice 397 5 | Paglavec, poslušaj me! Ko bi te palice ne imel, bogve kolikokrat 398 1 | deželi! Poslušajte me, da vam pametno besedo povem v tem listu, 399 5 | vsak pošten šomašter pod papežem." ~ 400 7 | pojó, pa nosijo namesto paternoštra po svetu gosli, ki so pa 401 9 | na glavo, kadar je sonce peklo ali kadar je šel dež. Okrog 402 11| se pa nič ni bal, ampak pel je. Oče so dejali: "Ti si 403 18| to, da niso poprej orgle pele. Berač Hudoletnik mi odgovori: " 404 25| morava načiniti, pa naj se pes obesi." ~ 405 8 | ustavi pa začne brenkati in peti lepo pesem od devete dežele. 406 6 | v Ljubljano, kjer sem se petnajst let učil za učitelja, kakor 407 25| bero, ampak kašo vam bi pihal kakor fajmošter Bogate. 408 26| krčmi pri Češarku, kjer smo pili vsi trije: gospod Pokljúk, 409 14| odgovor. Odločeno je, da bo ta pilica še imenitna med ljudmi tega 410 6 | učitelja, kakor se zdaj piše in govori. ~ 411 28| Gospod Pokljúk plača pa gremo naglo domov. Doma 412 7 | nikar da bi kako drugo reč plačal. ~ 413 9 | zakrpano, neke raztrgane platnene hlače, za vratom tako zamotane, 414 33| se zopet zmrači, greva v plašče zavita pa požagava vse bogove, 415 15| golido na glavo, čevlje čez pleča pa se začne počasi premikati 416 1 | sebe vrgli ter meni na čast plesali, četudi nekateri med njimi 417 1 | njem Materi božji na čast plesalo? - Zopet samo pri nas, bodi 418 9 | kakor je culica marajonovih plevic, največja pa tolika, da 419 43| potem zopet zlimala, na novo pobarvala in soboto večer nesla, vse 420 24| smo pa tudi vse leto bero pobirali ker v enem tednu je bilo 421 24| samega cesarja, da neče bere pobirati, on je bil pa učen in tako 422 5 | strahu, kakor je spodobno pobožnemu človeku, ki je velik šomašter 423 32| tisto leto tudi dvojno bero pobral. Tako je bil stepen, da 424 15| čevlje čez pleča pa se začne počasi premikati po cesti proti 425 22| popravijo, ali naj jih pa podero. - ~ 426 45| hočejo, pa ne takih grdih podob, kakršne so bile poprejšnje, 427 29| gospod Pokljúk: "To je tista podoba, ki je tako Bogu in ljudem 428 23| umazanim otrokom dajati še podobe, na katerih so svetniki, 429 29| gor in poreži kline pa daj podobo dol!" ~ 430 45| gorečih prošnjah povedanje, da podrtih bogov ne smejo več postavljati, 431 37| privolijo bero, kakršna je podrugod. Res je potem prišlo nekoliko 432 37| bero tepe. Ako se možje pogovore, da bodo dajali bero v žitu 433 5 | lezel od Kodriča. Kadar jaz pojdem s tega sveta na oni svet 434 40| bode prošnja potrjena pa pojdeva skrivaj iz Hudolesove dežele, 435 14| daj svojemu sinu, kadar pojdeš na odgovor. Odločeno je, 436 43| škofiji in brž reče meni: "Pojdi pod streho in prinesi dol 437 32| ga naganjati, naj moli, poje maše, vodi procesije, ker 438 32| sebi. Gospod Pokljúk me pokliče in pravi: "Zdaj sva pa že 439 43| Gospod Pokljuk nekako zve, da je prošnja 440 34| nebesih prosi, da bi gospod Pókljúk molil in procesije oznanil. 441 26| pa jaz. Vprašam gospoda Pokljúka: "Nu, kaj pa mislite načiniti?" 442 9 | špogal nič, ampak golido je pokril na glavo, kadar je sonce 443 11| Bučele so šumele, oče so jih pokropili s posvečeno vodó pa na kosó 444 9 | Okrog sebe je imel pa vse polno malh prevezanih in po vrsti 445 18| se mu zahvalim, da mi je pomagal. Vprašam ga, kako je to, 446 16| Palica mi je res dostikrat pomagala, kakor je že rajnemu očetu, 447 18| konja jezdil, vse nič ni pomagalo. Zlasam svojega sina, ki 448 37| k svetemu Donatu, ki je pomočnik za točo. Gospod Pokljúk 449 35| dan procesija, in sicer v ponedeljek na Svetega Antona Rebro, 450 8 | zjutraj, tisti dan pred svetim Pongrcem, ko so oče pred bučelami 451 8 | ga popravim in ti ga ...! Poníglavec, s takim razhripélim basom 452 5 | se bil že do dobrega ubil ponoči, ko sem lezel od Kodriča. 453 1 | se ne more "Žgancáš" ali "Popijáš", kajti porodil se je v 454 22| nagovarjal, naj te krstofiste popravijo, ali naj jih pa podero. - ~ 455 8 | velel? Daj sem bas, da ti ga popravim in ti ga ...! Poníglavec, 456 9 | Oče vzemó bas ter ga začno popravljati in privijati, kakor je treba 457 43| roko tesarsko orodje ter popravljava bogove od zore do mraka. 458 43| soboto večer nesla, vse popravljene, zopet vsakega na svoj križ. ~ 459 45| grdih podob, kakršne so bile poprejšnje, ker to je nespodobno in 460 46| zopet postavili, koder so poprejšnji stali. 461 30| Pokljúk. Greva dalje in poreževa vse bogove, kolikor je bilo 462 29| dolg in tenak. Zlezi gor in poreži kline pa daj podobo dol!" ~ 463 27| Ostra je kakor želo, samo poskusite jo." ~ 464 27| ker je nisem še nikoli poskušal." Berač odgovori: "Ostra 465 5 | mi oče dejali: "Paglavec, poslušaj me! Ko bi te palice ne imel, 466 1 | Prezida v bajtarski deželi! Poslušajte me, da vam pametno besedo 467 12| je imel bučele na glavi: "Postavi panj pokonci!" Oče so storili 468 39| v katero je premišljeno postavil, da kmetje sami žele, naj 469 46| narediti, katere so zopet postavili, koder so poprejšnji stali. 470 45| podrtih bogov ne smejo več postavljati, ampak lepe, nove da morajo 471 3 | svetih Višarij. Na smrtni postelji so jo pustili meni in prav 472 11| oče so jih pokropili s posvečeno vodó pa na kosó so brenkali 473 3 | bili prinesli z božjega pota s svetih Višarij. Na smrtni 474 5 | dali vina pa belega kruha, potlej sva pa domov krevsala v 475 5 | saj vem, da jo boš tudi ti potreboval, če se izučiš za šomaštra, 476 5 | izučiš za šomaštra, kakor je potrebujem jaz in vsak pošten šomašter 477 39| kakor drugod. Tega pa ni nič povedal, kakšna nesreča je prišla 478 45| dobil po gorečih prošnjah povedanje, da podrtih bogov ne smejo 479 4 | sem po dvej,~tud' ti za povésem~predíva ne glej !"~ 480 3 | malega mezinčka na nogi do poštene kučme na glavi. Moj oče 481 28| gospod Pokljúk: "Veš kaj, požagajva jim vse krstofiste, kar 482 35| pazduho in tako sva do nedelje požagala vse bogove, kolikor jih 483 37| dobil odgovor, zakaj so požagani vsi krstofisti in zakaj 484 33| greva v plašče zavita pa požagava vse bogove, kateri je nama 485 24| pod pazduho, kakor so v pratiki nekateri svetniki narejeni. ~ 486 23| so imeli v njej kmetje to pravico, da nam niso dajali nič 487 23| nanj leči, da ga je kmet pre- tepel. Kolikor palic mu 488 18| Prebito sem debelo gledal. K maši 489 3 | Marka do svetega Jurija. Preden so šli bero pobirat, so 490 4 | dvej,~tud' ti za povésem~predíva ne glej !"~ 491 37| dajali bero v žitu in vinu, predivu jajcih in klobasah, kakor 492 43| do mraka. Kateri je imel predolg vrat pa sva ga nekoliko 493 42| šomašter, če se ni bil poprej pregrešil. ~ 494 45| ker to je nespodobno in pregrešno. ~ 495 3 | palica, samo ena palica jo je prekosila, namreč Mojzesova, s katero 496 1 | Preljubi možje in žene iz Prezida 497 15| pleča pa se začne počasi premikati po cesti proti Ljubljani. 498 7 | obogateti, lahko ve vsak, kdor premisli, da berač še za štempelj 499 39| naredil prošnjo, v katero je premišljeno postavil, da kmetje sami 500 38| ker so rekli, da ne smejo prenarediti starih zakonov in šeg; ali 501 9 | nosil na hrbtu, da je v njem prenašal svoj bas po svetu. Klobuka