| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Fran Levstik Pokljuk IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
502 3 | da je bil jermen skóznjo prepeljan. To palico so jako častili, 503 11| zmerom brenkal in brenkal ter prepeval od svetega Izidorja, kako 504 5 | s tega sveta na oni svet prepevat glorijo in aleluje, naj 505 17| pričrnili in vikši so me prestavili tja noter v Hudolesovo deželo, 506 9 | je imel pa vse polno malh prevezanih in po vrsti nabranih od 507 1 | Preljubi možje in žene iz Prezida v bajtarski deželi! Poslušajte 508 12| storili in berač je začel s prgiščem bučele v panj metati, pa 509 17| me sovražniki v Ljubljani pričrnili in vikši so me prestavili 510 39| Naglo pridejo k Pokljuku, da jim je naredil 511 1 | in dolgega, teščega ovska pridelujemo, pa vendar smo grče, da 512 18| sem debelo gledal. K maši pridem in začnem orglati. Na, orgle 513 29| ko se je mrak storil. Ko prideva do prvega križa, pravi gospod 514 18| mehove vlekel. Ko pridemo do pridige, stopim k beraču ter se 515 45| Gospod Pokljúk pa je pridigoval, da je dobil po gorečih 516 37| točo. Gospod Pokljúk začne pridigovati in razlagati, da je po goreči 517 19| Da te vendar vse prikazni, kaj pa zdaj! Berač Hudoletnik 518 3 | kolikor se jih v deželo prikaže od svetega Marka do svetega 519 32| Hudolesovi deželi! Hitro ljudje prilete h gospodu Pokljúku in začno 520 14| nekaj zavitega. Odvije in prinese na dan majhno ročno pilico 521 43| meni: "Pojdi pod streho in prinesi dol tiste bogove, katere 522 3 | častili, ker so jo bili prinesli z božjega pota s svetih 523 11| zlodeja, tako si," in naglo prineso panj. ~ 524 23| toliko voz drv mu je moral pripeljati. Mi smo pa morali kmetom 525 17| Kar se pripeti, da so me sovražniki v Ljubljani 526 18| se mi še kdaj kaj takega pripetilo. Pritisnem še enkrat in 527 23| pred vsako hišo je bil stol pripravljen pa je moral nanj leči, da 528 24| je bilo, da ga niso mogli prisiliti, ker se je zvito odgovarjal 529 38| Pokljúk je res v pridigi potem pristavil, da Bog hoče, naj bode tudi 530 38| bi pri beri kmetje huje pritiskali in več palic odštevali, 531 18| zapele! Gledam, gledam, pritiskam z rokami in z nogami, da 532 18| kdaj kaj takega pripetilo. Pritisnem še enkrat in orgle zapojo! 533 9 | ga začno popravljati in privijati, kakor je treba pri takem 534 37| miru, ampak naganjale, naj privolijo bero, kakršna je podrugod. 535 37| je podrugod. Res je potem prišlo nekoliko mož h gospodu Pokljúku, 536 35| bode ves teden vsak dan procesija, in sicer v ponedeljek na 537 36| pa smo hodili dopoldne za procesijo, popoldne sva pa bero pobirala 538 34| kakor se Bog v nebesih prosi, da bi gospod Pókljúk molil 539 34| ljudje glasno jokali in prosili, kakor se Bog v nebesih 540 37| gospodu Pokljuku in ga začnem prositi za vse na svetu, naj reče, 541 15| počasi premikati po cesti proti Ljubljani. Od tistega dneva 542 45| da je dobil po gorečih prošnjah povedanje, da podrtih bogov 543 39| Pokljuku, da jim je naredil prošnjo, v katero je premišljeno 544 9 | zamotane, da je hlačnici na prsih tako na križ del, kakor 545 11| pa na kosó so brenkali in prsti vanje metali, kakor delajo 546 29| mrak storil. Ko prideva do prvega križa, pravi gospod Pokljúk: " 547 30| grdo narejenih, križe pa pustiva. ~ 548 40| lahko vzameva iz cerkvene pušice, kolikor hočeva." ~ 549 18| orgel, da bi mi zapele. Raje bi hotel, naj me tri dni 550 16| dostikrat pomagala, kakor je že rajnemu očetu, ko so od Kodriča 551 9 | imel z dratom sešite pa na rami jih je nosil, ker je bos 552 15| pa dene bas v koš, koš na ramo, golido na glavo, čevlje 553 3 | Mojzesova, s katero je morje razdelil, da, je stalo kakor zid 554 7 | svetu gosli, ki so pa tako razglašene, da pojó kakor ubit lonec. 555 8 | Poníglavec, s takim razhripélim basom boš ljudi križal po 556 11| na glavo, v njegove goste razkuzmane lase. Da te vendar, kako 557 37| Pokljúk začne pridigovati in razlagati, da je po goreči molitvi 558 37| hoče v nedeljo v pridigi razložiti, kaj naj store in kako se 559 9 | molče gologlav na soncu raztegnil po travi pa malhe je nekaj 560 9 | suknjo, vso zakrpano, neke raztrgane platnene hlače, za vratom 561 19| dobiti človeka, da bi to razumel, ker noter do mesta nimajo 562 35| ponedeljek na Svetega Antona Rebro, v torek na Svetega Roka 563 9 | travi pa malhe je nekaj v red spravljal. Bil je kaj čuden 564 35| v Hudolesovi deželi. Jaz revež nisem nič vedel, kaj bode 565 22| bogov in križev, katerim Ribničanje pravijo krstofisti. Pred 566 39| potem do samega papeža v Rim. Ali bere pa nisva takrat 567 14| in prinese na dan majhno ročno pilico ali žago, kakor možje 568 8 | gledali so, ali bode kaj roja ali ne. Kar pride mimo nas 569 11| bučelam glas, kadar so z rojem. Takrat berač vstane, vzame 570 21| Pokljúk v Hudolesovo deželo. Rojenjá je bil Kranjec in dobro 571 10| popravili, kar začno bučele rojiti. Berač je gledal pa nekaj 572 35| Rebro, v torek na Svetega Roka Hrib itd. ~ 573 32| gospod Pokljúk vso oblast v rokah, ali zato je bil pa tisto 574 18| Gledam, gledam, pritiskam z rokami in z nogami, da sem od stola 575 3 | klobuk pa leskovo palico v roki, katera je imela zgoraj 576 43| Jaz grem in vzameva v roko tesarsko orodje ter popravljava 577 9 | del, kakor ženske devajo rute, čevlje je imel z dratom 578 13| Da te turška sablja," pravijo oče, "kaj takega 579 2 | katerega drevesa je padel sad, ki te razveseljuje na mizi 580 24| Ijudje hodijo brez glav, sam fajmošter ne, ljudje namreč 581 42| potrjena. In ustanovila sva si sama bero, kakršno sva hotela, 582 37| da je po goreči molitvi v sanjah dobil odgovor, zakaj so 583 32| imel nikoli zdrave kože na sebi. Gospod Pokljúk me pokliče 584 11| okrog zašumi ves roj in sedejo se mu bučele na glavo, v 585 27| jaz v Ložu, ko so bučele sedele na moji glavi." Jaz zavpijem: " 586 8 | ko so oče pred bučelami sedeli in pa gledali so, ali bode 587 17| Hudolesovo deželo, ki je sedem debelih dni za Dunajem in 588 9 | čevlje je imel z dratom sešite pa na rami jih je nosil, 589 9 | nosil, ker je bos hodil. Sice je pa imel s seboj golido, 590 18| tisti, ki mehove vleče, tvoj sin pa not ne zna." ~ 591 18| pomagalo. Zlasam svojega sina, ki je mehove vlekel - vse 592 14| to pilico in daj svojemu sinu, kadar pojdeš na odgovor. 593 8 | ali ne. Kar pride mimo nas siv berač, ki je nesel velik 594 2 | razveseljuje na mizi v lepi skledi, kakor moja modrost razveseljuje 595 1 | samo po eni nogi, zato sem sklenil, da se časi v "Krumpiraši" 596 8 | devete dežele. Takrat pa skočijo oče, kakor so bili stari, 597 3 | luknjo, da je bil jermen skóznjo prepeljan. To palico so 598 40| Mene je ta reč nekoliko skrbela, a gospod Pokljúk mi je 599 43| bogove, katere sva bila skrila." Jaz grem in vzameva v 600 40| prošnja potrjena pa pojdeva skrivaj iz Hudolesove dežele, saj 601 21| bil Kranjec in dobro sva skupaj orala. ~ 602 7 | trpeti berača, ako je imel slabo ubrane gosli, zato so pa 603 1 | tako natanko, da bi celo slepci videli, kdo sem jaz, in 604 1 | videli, kdo sem jaz, in gluhi slišali, koliko sem že storil na 605 3 | upiram novim besedam, ker sem Slovenec in narodnjak od malega mezinčka 606 3 | kamen. Dokler so mogli oče služiti, nismo bili nikomur v strahu 607 7 | živeli do svoje pobožne smrti. Delali niso nič, samo kakemu 608 3 | pota s svetih Višarij. Na smrtni postelji so jo pustili meni 609 43| zlimala, na novo pobarvala in soboto večer nesla, vse popravljene, 610 9 | pokril na glavo, kadar je sonce peklo ali kadar je šel dež. 611 9 | pa kar molče gologlav na soncu raztegnil po travi pa malhe 612 17| Kar se pripeti, da so me sovražniki v Ljubljani pričrnili in 613 5 | božjem strahu, kakor je spodobno pobožnemu človeku, ki je 614 9 | pa malhe je nekaj v red spravljal. Bil je kaj čuden mož videti. 615 5 | Tudi kak vrček so ga oče spraznili, posebno v nedeljo popoldne 616 29| je tako Bogu in ljudem na sramoto narejena, da je grdo. Vrat 617 2 | modrost razveseljuje vaša srca. ~ 618 37| V sredo pridemo k svetemu Donatu, 619 22| zelniku, na vrhu vsake hiše je stal krstofist. In pa tako grdo 620 46| postavili, koder so poprejšnji stali. 621 3 | da je bilo za naš težavni stan zmerom dosti bolje, dokler 622 7 | Oče so bili na stara leta pustili službo in pri 623 38| da ne smejo prenarediti starih zakonov in šeg; ali žene 624 3 | fajmoštru, kmetom in pa vsem starim babam, sicer pa se nismo 625 1 | vam prišel v službo, ker ste taki korenjaki. Pa tudi 626 32| bero pobral. Tako je bil stepen, da je komaj lazil. Kaj 627 23| in pred vsako hišo je bil stol pripravljen pa je moral 628 18| Ko pridemo do pridige, stopim k beraču ter se mu zahvalim, 629 37| pridigi razložiti, kaj naj store in kako se ubranijo božje 630 12| Postavi panj pokonci!" Oče so storili in berač je začel s prgiščem 631 30| Storim, kakor mi je rekel gospod 632 29| narejena, da je grdo. Vrat ima strašno dolg in tenak. Zlezi gor 633 43| brž reče meni: "Pojdi pod streho in prinesi dol tiste bogove, 634 37| Hudolesove dežele. Ljudje so strmeli, gospod Pokljúk je pa tako 635 9 | videti. Imel je dolgo kraško suknjo, vso zakrpano, neke raztrgane 636 5 | pojdem s tega sveta na oni svet prepevat glorijo in aleluje, 637 37| V sredo pridemo k svetemu Donatu, ki je pomočnik za 638 8 | zjutraj, tisti dan pred svetim Pongrcem, ko so oče pred 639 18| nič ni pomagalo. Zlasam svojega sina, ki je mehove vlekel - 640 14| vzemi to pilico in daj svojemu sinu, kadar pojdeš na odgovor. 641 37| gospodu Pokljúku, ki je zmerom svojo trdil in rekel, da jim hoče 642 1 | Kje na vsem svetu dobite tak hrib, da bi se na njem Materi 643 15| Drugo leto je bila pa res taka lakota, da so ljudje umirali 644 18| mi odgovori: "Te orgle so take, da mora note znati celo 645 9 | privijati, kakor je treba pri takem delu. Berač se je pa kar 646 8 | ti ga ...! Poníglavec, s takim razhripélim basom boš ljudi 647 3 | učitelji. Pa to naj ostane tam, kjer je, kajti jaz se ne 648 3 | na glavi. Moj oče so bili tedaj velik učitelj pred Gospodom. 649 24| bero pobirali ker v enem tednu je bilo nemogoče zdržati 650 29| Vrat ima strašno dolg in tenak. Zlezi gor in poreži kline 651 37| da svoje duhovne za bero tepe. Ako se možje pogovore, 652 23| leči, da ga je kmet pre- tepel. Kolikor palic mu je odštel, 653 43| Jaz grem in vzameva v roko tesarsko orodje ter popravljava bogove 654 1 | drobnega krompirčka in dolgega, teščega ovska pridelujemo, pa vendar 655 3 | verujte mi, da je bilo za naš težavni stan zmerom dosti bolje, 656 29| pravi gospod Pokljúk: "To je tista podoba, ki je tako Bogu 657 43| pod streho in prinesi dol tiste bogove, katere sva bila 658 15| cesti proti Ljubljani. Od tistega dneva ni bilo nikoli več 659 32| rokah, ali zato je bil pa tisto leto tudi dvojno bero pobral. 660 17| in vikši so me prestavili tja noter v Hudolesovo deželo, 661 18| in tri noči zdržema mora tlači, kakor pa da bi se mi še 662 37| Donatu, ki je pomočnik za točo. Gospod Pokljúk začne pridigovati 663 36| pa bero pobirala pa ljudi tolažila, kar se je dalo. ~ 664 35| Svetega Antona Rebro, v torek na Svetega Roka Hrib itd. ~ 665 24| bere pobirat. Kmetje so ga tožili noter do samega cesarja, 666 9 | gologlav na soncu raztegnil po travi pa malhe je nekaj v red 667 37| Pokljúku, ki je zmerom svojo trdil in rekel, da jim hoče v 668 32| Da te tréni, kak hrup vstane po Hudolesovi 669 38| v deželi, da se nihče ne trese za deset voz manj ali več. 670 26| Češarku, kjer smo pili vsi trije: gospod Pokljúk, berač Hudoletnik 671 7 | lonec. Moj oče pa niso mogli trpeti berača, ako je imel slabo 672 1 | žgance, niti ne cvete vinska trta, s katero si časi oče namažejo 673 4 | pesem~zapél sem po dvej,~tud' ti za povésem~predíva ne 674 13| Da te turška sablja," pravijo oče, "kaj 675 18| tisti, ki mehove vleče, tvoj sin pa not ne zna." ~ 676 5 | bi se bil že do dobrega ubil ponoči, ko sem lezel od 677 7 | razglašene, da pojó kakor ubit lonec. Moj oče pa niso mogli 678 7 | zato so pa tudi vsake sami ubrali. Da pri tem delu niso mogli 679 7 | berača, ako je imel slabo ubrane gosli, zato so pa tudi vsake 680 37| kaj naj store in kako se ubranijo božje jeze. Jaz pa naglo 681 24| bere pobirati, on je bil pa učen in tako je bilo, da ga niso 682 6 | kjer sem se petnajst let učil za učitelja, kakor se zdaj 683 6 | se petnajst let učil za učitelja, kakor se zdaj piše in govori. ~ 684 3 | je zdaj, ko nam pravijo učitelji. Pa to naj ostane tam, kjer 685 10| pravijo "Ne gani se, da roj ne uide!" ~ 686 23| kmetom lepo zahvaliti se in umazanim otrokom dajati še podobe, 687 15| taka lakota, da so ljudje umirali od gladi. ~ 688 32| bil namreč ne dolgo poprej umrl in zato je imel samo gospod 689 16| Moj oče so že umrli, za njimi sem jaz dobil 690 38| Možje so se vendar še zmerom upirali, ker so rekli, da ne smejo 691 3 | kjer je, kajti jaz se ne upiram novim besedam, ker sem Slovenec 692 42| je prošnja potrjena. In ustanovila sva si sama bero, kakršno 693 8 | zagleda očeta, precej se ustavi pa začne brenkati in peti 694 11| ogrebal. Kdo se pa ne bi ustrašil! Misli si, ljubi moj, da 695 11| te vendar, kako so se oče ustrašili! Berač je pa zmerom brenkal 696 11| kosó so brenkali in prsti vanje metali, kakor delajo taki, 697 9 | s seboj golido, da se je vanjo očedil, kadar je bilo treba, 698 2 | moja modrost razveseljuje vaša srca. ~ 699 24| čakajte me! Kaj maram za vašo bero!" Pa ni šel nikamor 700 12| panj metati, pa ni nobena vbodla. ~ 701 43| novo pobarvala in soboto večer nesla, vse popravljene, 702 11| kakor delajo taki, kateri vedo bučelam glas, kadar so z 703 8 | tako te ...! Kdo ti je velel? Daj sem bas, da ti ga popravim 704 24| mogli, ali prestavljen je pa vendarle bil v deželo Glavonošo, 705 3 | šomašter, temveč učitelj, toda verujte mi, da je bilo za naš težavni 706 1 | zahvaljen! Zato sem kaj vesel, da sem k vam prišel v službo, 707 44| Ali so se pa ljudje veselili, ko so v cerkev grede zopet 708 1 | zemlji, in kruljavci od veselja bergle od sebe vrgli ter 709 28| Lejte si, pa jih, če veste, da kaže." "Kaže, kaže!" ~ 710 11| roj bučel na glavi, pa boš videl, kako se ti bo zdelo! Berač 711 9 | spravljal. Bil je kaj čuden mož videti. Imel je dolgo kraško suknjo, 712 18| vendar je?" Ozrem se in vidim berača Hudoletnika, ki je 713 17| v Ljubljani pričrnili in vikši so me prestavili tja noter 714 5 | kaj rad, ker so mi dali vina pa belega kruha, potlej 715 1 | kuhajo žgance, niti ne cvete vinska trta, s katero si časi oče 716 37| bodo dajali bero v žitu in vinu, predivu jajcih in klobasah, 717 3 | Gospodom. Nosili so kosmat visok klobuk pa leskovo palico 718 20| huda leta, dokler sva bila vkupaj. ~ 719 18| znati celo tisti, ki mehove vleče, tvoj sin pa not ne zna." ~ 720 32| naganjati, naj moli, poje maše, vodi procesije, ker je prišla 721 11| jih pokropili s posvečeno vodó pa na kosó so brenkali in 722 9 | raztrgane platnene hlače, za vratom tako zamotane, da je hlačnici 723 25| Gospod Pokljúk je rekel: "Ti vražji Hudolesovci ti, da sem jaz 724 5 | smo dobro živeli. Tudi kak vrček so ga oče spraznili, posebno 725 1 | od veselja bergle od sebe vrgli ter meni na čast plesali, 726 22| hišo, na vsakem zelniku, na vrhu vsake hiše je stal krstofist. 727 9 | polno malh prevezanih in po vrsti nabranih od najmanjše do 728 33| kateri je nama prišel na vrsto. ~ 729 46| in vsaka hiša si je dala vsaj po kakih dvajset križev 730 46| poslali v mesto po delavce in vsaka hiša si je dala vsaj po 731 43| vse popravljene, zopet vsakega na svoj križ. ~ 732 22| krstofisti. Pred vsako hišo, na vsakem zelniku, na vrhu vsake hiše 733 9 | Oče vzemó bas ter ga začno popravljati 734 12| Oče so storili in berač je začel s prgiščem bučele v panj 735 18| kaj pa zdaj? Maša se je že začela, vsi Ijudje so v me zijali, 736 8 | nesel velik bas na hrbtu. Ko zagleda očeta, precej se ustavi 737 18| stopim k beraču ter se mu zahvalim, da mi je pomagal. Vprašam 738 23| smo pa morali kmetom lepo zahvaliti se in umazanim otrokom dajati 739 1 | samo pri nas, bodi ga Bog zahvaljen! Zato sem kaj vesel, da 740 9 | očedil, kadar je bilo treba, zajec, da se je izzuval, kadar 741 38| smejo prenarediti starih zakonov in šeg; ali žene jim niso 742 9 | dolgo kraško suknjo, vso zakrpano, neke raztrgane platnene 743 23| Vse je bilo zaman. Gospod Pokljúk pa tudi 744 38| da se duhovni boje ljudem zameriti, ker sicer bi pri beri kmetje 745 9 | platnene hlače, za vratom tako zamotane, da je hlačnici na prsih 746 3 | prav jako sem jim hvaležen zanjo, ker samo za eno palico 747 31| kakor po navadi, nakar zapazijo, da je s toliko križev bog 748 4 | Namest' eno pesem~zapél sem po dvej,~tud' ti za 749 3 | pri deseti maši po pridigi zapeli: ~ 750 18| Pritisnem še enkrat in orgle zapojo! Mislim si: "Kaj pa vendar 751 36| Jaz sem kar šolo zaprl pa smo hodili dopoldne za 752 18| ki je mehove vlekel - vse zastonj! Da bi te vendar, kaj pa 753 33| zopet zmrači, greva v plašče zavita pa požagava vse bogove, 754 14| v kateri je bilo nekaj zavitega. Odvije in prinese na dan 755 27| sedele na moji glavi." Jaz zavpijem: "Saj res, pilo imamo, samo 756 11| bučele ogrebal. Kar okrog zašumi ves roj in sedejo se mu 757 32| bero, nisem imel nikoli zdrave kože na sebi. Gospod Pokljúk 758 24| enem tednu je bilo nemogoče zdržati toliko palic. Zgodilo se 759 18| naj me tri dni in tri noči zdržema mora tlači, kakor pa da 760 22| Pred vsako hišo, na vsakem zelniku, na vrhu vsake hiše je stal 761 3 | v roki, katera je imela zgoraj luknjo, da je bil jermen 762 3 | razdelil, da, je stalo kakor zid in kamen. Dokler so mogli 763 18| začela, vsi Ijudje so v me zijali, jaz pa nisem mogel omečiti 764 8 | je 1842. leta ob desetih zjutraj, tisti dan pred svetim Pongrcem, 765 18| jezdil, vse nič ni pomagalo. Zlasam svojega sina, ki je mehove 766 29| ima strašno dolg in tenak. Zlezi gor in poreži kline pa daj 767 43| nekoliko odrezala, potem zopet zlimala, na novo pobarvala in soboto 768 11| Ti si pa vendar od samega zlodeja, tako si," in naglo prineso 769 8 | tega in pravijo: "Da te zlomek, tako te ...! Kdo ti je 770 37| Pokljúk je pa tako ožigal in zmerjal ljudi, da je nazadnje vse 771 38| deželi - pobožne ženske so zmogle. ~ 772 33| Ko se zopet zmrači, greva v plašče zavita pa 773 18| vleče, tvoj sin pa not ne zna." ~ 774 18| orgle so take, da mora note znati celo tisti, ki mehove vleče, 775 43| ter popravljava bogove od zore do mraka. Kateri je imel 776 1 | v našem kraju, koder ne zori žito, iz katerega mati kuhajo 777 43| Gospod Pokljuk nekako zve, da je prošnja prišla potrjena, 778 1 | korenjaki. Pa tudi vi morate zvedeti, da jaz nisem kar bodi, 779 35| je pa vedel, ker je bil zvit mož; toda nazadnje se je 780 24| mogli prisiliti, ker se je zvito odgovarjal in branil. Nič 781 38| prenarediti starih zakonov in šeg; ali žene jim niso dale 782 39| deželo. Ta prošnja je šla do škofa, od njega do cesarja in 783 43| potrjena, ali da leži še v škofiji in brž reče meni: "Pojdi 784 39| v deželo. Ta prošnja je šla do škofa, od njega do cesarja 785 3 | svetega Jurija. Preden so šli bero pobirat, so vselej 786 36| Jaz sem kar šolo zaprl pa smo hodili dopoldne 787 5 | potreboval, če se izučiš za šomaštra, kakor je potrebujem jaz 788 3 | dokler smo se še imenovali šomaštri, nego je zdaj, ko nam pravijo 789 37| naj reče, da se mora tudi šomaštru bero dajati, kakršna je 790 9 | bas po svetu. Klobuka ni špogal nič, ampak golido je pokril 791 7 | premisli, da berač še za štempelj nima, kadar pride v kanclijo, 792 19| bodem vlekel mehove, ker štiri dni krog in krog ni dobiti 793 11| Bučele so šumele, oče so jih pokropili s 794 8 | svetu. Precej bi te dal na šup, ko bi jaz bil komesár." ~ 795 14| majhno ročno pilico ali žago, kakor možje pravijo po 796 39| postavil, da kmetje sami žele, naj bi se duhovnim bera 797 6 | Posebno želje, da bi to palico dobil po 798 27| odgovori: "Ostra je kakor želo, samo poskusite jo." ~ 799 1 | Krumpiráš", ker se ne more "Žgancáš" ali "Popijáš", kajti porodil 800 1 | iz katerega mati kuhajo žgance, niti ne cvete vinska trta, 801 9 | je držala dobro četrtinko žita. ~ 802 1 | našem kraju, koder ne zori žito, iz katerega mati kuhajo 803 37| pogovore, da bodo dajali bero v žitu in vinu, predivu jajcih 804 47| Tako sva zdaj dobro živela, bogato bero imela in nikjer 805 32| nesreča v deželo. Gospod župnik je bil namreč ne dolgo poprej 806 42| kakršno sva hotela, ker župnika še zdaj ni bilo; kajti v