Part

  1 Uvod  |      izmed njiju -- po značaju ga je vsak pedenj sámo poštenje --
  2 Uvod  |         nenavadne žuželke, katere je ondod nahajati, zbira polže
  3 Uvod  |          orožja vari pesmi in kar je najposebnejša plat njegovega
  4 Uvod  |       kakor jim koli drago. Njemu je vsako načelo enako dobro.
  5 Uvod  |     gospodu. Sam o sebi misli, da je zelo učen ter neizmerno
  6 Uvod  |           Njegovo pisateljsko ime je Kolenec, kakor sam ne taji,
  7 Uvod  |          kolena. ~Minuli teden mi je bilo naključje tako prijazno,
  8 Uvod  |            Premeteni doktor Pipec je namreč doktorandu Kolencu
  9 Uvod  |     čitateljem. ~Ta pripovedka me je dvojno zanimala: prvič,
 10 Uvod  |       dvojno zanimala: prvič, ker je šaljiva in ukovíta, porojena
 11 Uvod  |        Edino to se mi dozdeva, da je mnogo, kar govori doktor
 12 Pripov|            Kakor čutim, skoraj se je nadejati veselja, katero
 13 Pripov|  doktorand! Morebiti zato ne, ker je to prvi ter zadnji svetnik
 14 Pripov|     zadnji? Jaz ne verjamem! Komu je skrito, kako se dr. Costa
 15 Pripov|     poslušajte! ~Doktorju Bežancu je izpočetka bilo drugo ime,
 16 Pripov|         spisi do poznih rodov, če je Bogu milo. ~Doktor Pipec.
 17 Pripov|      njegovo pravo ime, katero mu je dalo s toliko nesrečo tako
 18 Pripov|   poznejši pridevek, v katerem se je tako poimenitil. ~Doktorand
 19 Pripov|           Doktorand Kolenec. Kako je dobil svoj drugi pridevek? ~
 20 Pripov|        Doktor Pipec. Prijel se ga je zato, ker so njegovi neutrudni
 21 Pripov|      vedeli tako zasukniti, da mu je bilo v kratki dobi pobegniti
 22 Pripov|       kraja božje zemlje, kjer se je koli pripravljal gnezdo
 23 Pripov|          poiskati si veljave. Kar je večni Žid med človeki, to
 24 Pripov|         večni Žid med človeki, to je bil on med doktorji. Bežal
 25 Pripov|        bil on med doktorji. Bežal je od vasi do vasi, od mesta
 26 Pripov|           dežele do dežele. Videl je vse dele sveta, a poleg
 27 Pripov|        poleg tega tudi osivel, da je imel brado belo kakor sneg,
 28 Pripov|        kakor sneg, in obe nogi si je odhodil do samih kolen. ~
 29 Pripov|     Doktor Pipec. Gor do kolen mu je nogi gladko odbrusilo večno
 30 Pripov|      premišljati in reče: "Kaj mi je početi? Prizadeval in ubijal
 31 Pripov|           sta mi odhojeni. Koliko je praznega prostora na zemlji,
 32 Pripov|          iščem zastonj! Kam se mi je torej deti? Kdo se me usmili?" --
 33 Pripov|          Kdo se me usmili?" -- Ko je tako v se pogreznjen meril
 34 Pripov|     državah preganjanemu siromaku je bila namreč poslednja moč
 35 Pripov|          bilo nič svetnika. Če se je bil poštenjak šel izprehajat
 36 Pripov|        trdnega sledu, kako in kam je bil izginil? ~Doktor Pipec.
 37 Pripov|         se nahaja sledu več, nego je treba, a neovržnega dokaza
 38 Pripov|       neke bližnje soseske, kakor je razločno čitati, na velikem
 39 Pripov|        podobe svetega Jurija, ker je vsa lesena poprejšnja bila
 40 Pripov|       Brezimenega! Še nesrečnejši je bil od doktorja Bežanca,
 41 Pripov|          prekrstili! ~A ukradenec je vendar gotovo tudi jahal,
 42 Pripov|       piše z jasnimi besedami, da je svoji prvi soseski samo
 43 Pripov|        častite brade odtesali, da je bila krajša. In tako se
 44 Pripov|           bila krajša. In tako se je zgodilo, da lesenega moža
 45 Pripov|            In potlej so rekli, da je to sveti Jurij pešec? ~Doktor
 46 Pripov|         prekrstili cerkev, katera je bila poprej svetega Jurija,
 47 Pripov|           za male novce kupi, ako je nikdo ne zna doma narediti.
 48 Pripov|          zna doma narediti. Kadar je bilo vse to dodelano, hodili
 49 Pripov|        srdito ovadijo sodišču, da je bilo preiskavanje tudi v
 50 Pripov|    stanovitni tovariši in kjer ga je tolikokrat jezilo ščebetavo
 51 Pripov|   namestnika! Doktorju Bežancu se je namreč v njegovem bridkem
 52 Pripov|          izpraznjeni oltar, kamor je res tudi zlezel kar je najhitreje
 53 Pripov|      kamor je res tudi zlezel kar je najhitreje mogel ob svojih
 54 Pripov|           in odhojenih nogah. Ali je že zdaj s preroškim duhom
 55 Pripov|          temu svetemu poslu. Imel je veliko, sivo brado, potrebni
 56 Pripov|           nizkim oglavjem, v roki je držal debelo grčavo palico
 57 Pripov|          vsa druga njegova oprava je bila tako primerna, da ni
 58 Pripov|        svetnikovanju, katerega se je oklenil, ko mu je bilo vse
 59 Pripov|     katerega se je oklenil, ko mu je bilo vse drugo izpodletelo
 60 Pripov|             Doktorand Kolenec. To je čudna prigodba! Kakor da
 61 Pripov|         ker vse na to meri, da se je vršila v tisti kapeli, katero
 62 Pripov|      prepeval. ~Doktor Pipec. Ako je to res, o čemer gotovo ~
 63 Pripov|         Doktorand Kolenec. Kaj bi je ne dal, ker jo imam! ~Doktor
 64 Pripov|       Pipec. V spisih velikih mož je kakor v rudniku zakopanega
 65 Pripov|          zdavnaj trdimo, da velik je samo tisti pisatelj, v čigar
 66 Pripov|           pisatelj, v čigar delih je več, nego je on vanja položil. ~
 67 Pripov|          čigar delih je več, nego je on vanja položil. ~Doktorand
 68 Pripov|        poprejšnje ter zvedite, da je doktor Bežanec jedva zlezel
 69 Pripov|       roki pristoka po cesti. Bil je ali res pobožen ali se je
 70 Pripov|         je ali res pobožen ali se je pobožnega samo delal, da
 71 Pripov|      kmetov -- skratka, pokleknil je pred kapelo, preden se je
 72 Pripov|         je pred kapelo, preden se je hotel oglasiti v bližnji
 73 Pripov|       oglasiti v bližnji vasi, ki je stala poldrugi streljaj
 74 Pripov|          dobro postavljen, ker se je baš tedaj popravljal na
 75 Pripov|         čudno, da zdaj giblje ter je sploh videti kako živ. Ker
 76 Pripov|        treba si torej misliti, da je doktor Bežanec utegnil biti
 77 Pripov|       podoben tistemu patronu, ki je prej vladal na njega mestu,
 78 Pripov|       njega mestu, a vse drugo da je primaknila razgreta dedčeva
 79 Pripov|        premnoge vreče, s katerimi je bil križem obložen, kakor
 80 Pripov|         bil križem obložen, kakor je takim ljudem navada. ~Doktorand
 81 Pripov|    Kolenec. Radoveden sem, kaj se je potem zgodilo. ~Doktor Pipec.
 82 Pripov|           glasnem pogovoru, kakor je običaj vinskih mož, dva
 83 Pripov|         vanjo, ker sta menila, da je še zdaj prazna. ~Kadar toliko
 84 Pripov|      videti v kapelo, v katero se je vendar slišalo vse, kar
 85 Pripov|         vedno tožujemo, poprej se je imenovala že od starine
 86 Pripov|         to ni nič hudega, zato ka je res, in mi se ne sramujemo
 87 Pripov|            Tudi ime Pravdanja vas je bilo nas že začelo po hrbtu
 88 Pripov|         ga bili domislili; Petrač je bil prvi. Ko moj oča, Bog
 89 Pripov|          se torej pravda in tekla je tri leta in osem tednov
 90 Pripov|         kakor lesena kola. Petrač je bil povrhu še celih štiriindvajset
 91 Pripov|        zaprt. Prav mu bodi! Česar je iskal, to je našel. Zmrzljak,
 92 Pripov|          bodi! Česar je iskal, to je našel. Zmrzljak, ali ni
 93 Pripov|     oglasi: "Lejte, res! O dokler je živel dohtar Zavijač, nam
 94 Pripov|        kakor smo sami hoteli. Vse je bilo naše, kamor smo prišli.
 95 Pripov|      kosec kruha v roki; vsak dan je je manj: Jaz ne vem, če
 96 Pripov|         kruha v roki; vsak dan je je manj: Jaz ne vem, če je
 97 Pripov|           je manj: Jaz ne vem, če je poldrugo leto ali ka-li,
 98 Pripov|      poldrugo leto ali ka-li, kar je Zavijač umrl?" ~Kotlóvščak
 99 Pripov|            Kotlóvščak reče: "Leto je minilo o svetem Jerneju,
100 Pripov|          tako lepo dobrótoval, če je treba, kakor je on znal.
101 Pripov|    dobrótoval, če je treba, kakor je on znal. Za pravde in za
102 Pripov|         odmajal. Tega svetnika mi je še zdaj žal, dohtarja Zavijača
103 Pripov|          zastonj iskala. Razloček je bil samo ta, da božji mož
104 Pripov|         samo ta, da božji mož nam je dajal vse na upanje, razen
105 Pripov|          vse na upanje, razen kar je stroškov prizadevala streha
106 Pripov|        popotni ljudje; a Zavijaču je bilo treba šteti gotovino,
107 Pripov|         šteti gotovino, da se nam je časi koža lupila. Vendar
108 Pripov|          časi koža lupila. Vendar je vsaj tudi kaj vedel in kaj
109 Pripov|      kakor bi repo rezal: omlatil je po štiri, vsak drug dohtar
110 Pripov|      nimamo pravega, dohtarja! To je, to!" ~Kotlovščak pritakne: "
111 Pripov|          Dohtarja in svetnika nam je tako treba kakor slepcu
112 Pripov|           Bogu -- tudi po pet, če je volja božja. Nu, recimo
113 Pripov|           recimo po štiri: to jih je sto in dvajset, ako ne štejemo
114 Pripov|     svetnikom založeni, Oplátovec je vsak večer pred kapelico
115 Pripov|    beséduje Zmrzlják. "In tudi to je, kadar prva tožba mine,
116 Pripov|         Doktorand Kolenec. Kaj si je le mislil doktor ~Bežanec,
117 Pripov|       mislil doktor ~Bežanec, ako je vse to razumel? ~Doktor
118 Pripov|          sveti doktor! Čast, kdor je časti vreden! ~Doktorand
119 Pripov|    pripovedka razločno govori, da je sveti doktor Bežanec vse
120 Pripov|           razumel. Uverjen, da mu je sam božji prst velel stopiti
121 Pripov|    stopiti na oltar, ni čudo, ako je menil, da je na oltarju
122 Pripov|         ni čudo, ako je menil, da je na oltarju treba ostati. ~
123 Pripov|        Zmrzljákovo besedovanje mu je nadrobno pokazalo, da Tožbánjce
124 Pripov|       nobeni ugodnejši dobi, nego je zdajna; kajti živa duša
125 Pripov|      svetnika in doktorja, ker se je nekdaj učil pravdoslovja
126 Pripov|           pravdoslovja in zdaj ga je Bog častito postavil na
127 Pripov|      pravdoslovno knjigo, katerih je štiri najpotrebnejše oprtiv
128 Pripov|         In v roko jo prime, kakor je videl nekdaj, ko je še hodil
129 Pripov|         kakor je videl nekdaj, ko je še hodil k maši, da v cerkvi
130 Pripov|    Doktorand Kolenec. Povedati mi je, da sem zelo nestrpljiv,
131 Pripov|      čudna zgodba razplete! A kaj je prosjak v Tožbánji vasi
132 Pripov|             Doktor Pipec. Opravil je to, kar mu je Bog velel,
133 Pripov|      Pipec. Opravil je to, kar mu je Bog velel, ko ga je zapodil
134 Pripov|        kar mu je Bog velel, ko ga je zapodil od kapelice po kolovoznem
135 Pripov|          leti čudovita uovica, da je tako tajno zmaknjeni svetnik
136 Pripov|         nekoliko povrnil, kar jim je žalega storil, ko ga ni
137 Pripov|           pripovedovati. Srce jim je glasno utripalo, kakor bi
138 Pripov|         rokama zavpije, kar se mu je najkrepkeje treba zdelo: "
139 Pripov|       latinskimi besedami, katere je glasno zakrožil s hripavim
140 Pripov|     jokati, oči prevračaje, kakor je sploh običaj o takih prilikah.
141 Pripov|      običaj o takih prilikah. Več je bilo solz nego veliki petek
142 Pripov|           zrelem prosu: "Živ, živ je, živ! Vrnil se je, bogvedi
143 Pripov|        Živ, živ je, živ! Vrnil se je, bogvedi od kod!" Potem
144 Pripov|         stežka zleze na plot, ker je bil rejen mož kakor trebanjski
145 Pripov|            Tožbánja vas! Tako nas je danes Bog osrečil, da imamo
146 Pripov|          mogel biti v svesti, kaj je povedal s tem veletehtnim
147 Pripov|          vpitjem Bogu dajali, kar je božjega, tako se zdaj v
148 Pripov|          nazaj. Sreča njegova, da je bil na mehko padel! Prigovor
149 Pripov|          na mehko padel! Prigovor je, da izgled za sabo vleče. ~
150 Pripov|        Tožbánjci so menili, župan je to naredil nalašč, ker se
151 Pripov|         naredil nalašč, ker se mu je po njegovi modrosti kolikor
152 Pripov|          v samih srajcah, katerim je šlo to opravilo najspešneje
153 Pripov| najspešneje od rok. ~Tudi prosjak je odvrgel palico ter z vrečami
154 Pripov|     prepet skopíčil na glavo, kar je okornega moža stalo mnogo
155 Pripov|           a v podpori mlajših rok je vendar izdelal. ~Ta važna
156 Pripov|          izdelal. ~Ta važna stvar je jedva z božjo pomočjo dovršena,
157 Pripov|        ker nikdo ni zapazil, kako je bil po nezgodi vendar še
158 Pripov|        jame z njim plesati, da se je zemlja tresla. ~Kdo bi mladini
159 Pripov|          pomešajo, ne gledaje, če je zgrabil vsak svojo ali ne;
160 Pripov|          začetek in konec, minilo je torej tudi to. ~Doktorand
161 Pripov|         moremo pritegniti, ker si je misliti, da oni v svetnem
162 Pripov|    kolikaj sposobni razumeti, kaj je navdušeno srce. ~Ali se
163 Pripov|      imenuje brezpametne? Kako se je godilo Kolumbu, preden in
164 Pripov|          preden in tudi potem, ko je bil našel Ameriko! In koliko
165 Pripov|          našel Ameriko! In koliko je prebil Gutenberg, dokler
166 Pripov|          prebil Gutenberg, dokler je izvršil svojo božjo umeteljnost
167 Pripov|          božjo umeteljnost katera je svetu prižgala novo luč!
168 Pripov|      svetu prižgala novo luč! Kaj je trpel Galileo Galilei, ker
169 Pripov|        trpel Galileo Galilei, ker je učil, da se zemlja suče
170 Pripov|           in skakanjem posel. Kdo je slišal, da se tako neumno
171 Pripov|   Oprostite, gospod doktor, da mi je beseda "neumno" zopet ušla. ~
172 Pripov|        pismo ne pripoveduje, kako je celo kralj David poskakoval
173 Pripov|         hodá od Lóža, nad Plescí, je gora z romarsko cerkvijo,
174 Pripov|            Semkaj se zbere, kadar je proščenje, Hrvatov kakor
175 Pripov|      izvrstno zagovarjate, a čemu je bilo treba prekopícevanja,
176 Pripov|  zagovarjam, če ni pobožen. A kar je do prekopícevanja, ne znate
177 Pripov|       vrníva pred kapelico! Plesú je bilo jedva konec, ko župan
178 Pripov|          v roki ugreje, ne odloži je do groba, če ima tudi vsega
179 Pripov|        toliko, kolikor ta mož, ki je zastonj dobival obleko ter
180 Pripov|        hrano in streho. Vrstil se je namreč okrog vseh gospodarjev
181 Pripov|       vpisati; a vse njegovo delo je bilo, da je pričal, kadar
182 Pripov|          njegovo delo je bilo, da je pričal, kadar je bilo treba,
183 Pripov|         bilo, da je pričal, kadar je bilo treba, kar se je pač
184 Pripov|       kadar je bilo treba, kar se je pač godilo, sam Bog vedi
185 Pripov|         Bog vedi kolikokrat, kako je našel doktorja Bežanca na
186 Pripov|           súčimo stvar, kakor nam je drago, tajiti vendar ne
187 Pripov|           moremo, njegova zasluga je res velika. Da ni o pravem
188 Pripov|         tožbánjsko očesce, kar se je tem verjetneje zdelo vsemu
189 Pripov|           prisezala vsakemu, kdor je utegnil ali hotel poslušati.
190 Pripov|      smelo kolikaj dvomiti, da se je povrnjeni pomočnik prvič
191 Pripov|        more se ubraniti misli, da je on prejšnjemu pomočniku
192 Pripov|      recite, kar hočete -- ker se je o njem vesoljna vas tako
193 Pripov|          preiskali do trdnega, če je Bežanec res tisti svetec,
194 Pripov|          res tisti svetec, kateri je bil izginil, ali ne. Resnica
195 Pripov|        tega niso zaslédili, da si je obe nogi odhodil, ker je
196 Pripov|          je obe nogi odhodil, ker je že z rojstva bil nad kolenjo
197 Pripov|      siromak tako zelo kratek, da je meril jedva malo ped otročjih
198 Pripov|   otročjih prstov. Svojo dolžnost je zvesto opravljala tudi njegova
199 Pripov|        njegova ohlapna suknja, ki je zaradi zbrušenih golén sezala
200 Pripov|         li vam do kraja, kakor se je godilo, pristaviti je z
201 Pripov|          se je godilo, pristaviti je z bridkostjo, da odkritosrčna
202 Pripov|           izvoljenih knjigah: bil je dolgopet, sedemdesetleten,
203 Pripov|     našega pisatelja svetlika, da je utegnil biti rodu tistih
204 Pripov|          križali, zaradi česar si je ves bistroumni svet šepetal,
205 Pripov|       kača nogé. In po vsaki jedi je baje oslinil prste leve
206 Pripov|          se vreme izpremeni. ~Tak je bil ta mož! Reberník je
207 Pripov|           je bil ta mož! Reberník je tedaj krta čakal, motiko
208 Pripov|      svojega travnika skriven, ko je bogoslužna Tožbánja vas
209 Pripov|   nezapažen vidi in sliši, kar se je počenjalo. Ko množica naposled
210 Pripov|        pokora zagátna, ti! Kaj te je prineslo semkaj na oltarček,
211 Pripov|         semkaj na oltarček, in te je? Kdo je bil póte pisal ali
212 Pripov|           oltarček, in te je? Kdo je bil póte pisal ali poročil?
213 Pripov|           glava, pusta glava. Res je to! A ko bi sekire namesto
214 Pripov|         da bi se ne!" ~Takisto se je prepiral ta peklenščak in
215 Pripov|          in ako se ne motim, klel je tudi, ali zato, ker mu je
216 Pripov|         je tudi, ali zato, ker mu je bil krt ušel, ali morebiti,
217 Pripov|           ušel, ali morebiti, kar je še verjetneje, ker se mu
218 Pripov|     pritrkava, ni zamolčala, kako je bila zdaj baš tista njegova
219 Pripov|        zabeljene ocváre, ako tudi je bil petkov dan; kajti na
220 Pripov|           dan; kajti na ves jezik je rečeno, da jedva sovražni
221 Pripov|    pogleda, in kadar se uveri, da je zopet sam, naglo razveže
222 Pripov|       zdaj, gospod doktor, ali mu je zelo ugajalo tožbánjsko
223 Pripov|          kamen poriniti, če se mu je dobro zdelo? Samo ko so
224 Pripov|           kakor vse drugo, kar se je govorilo in delalo, v resnici
225 Pripov|      Doktorand Kolenec. A kako se je držal, ko je ~nejeverni
226 Pripov|            A kako se je držal, ko je ~nejeverni Reberník okoli
227 Pripov|         Doktor Pipec. V Ljubljani je bil krojač, po imenu Željko,
228 Pripov|        Bog mu daj obilo, tam kjer je, saj že trave ne tlači.
229 Pripov|      kazati za gotovo plačilo, da je pravi mur (zamorec) iz Afrike.
230 Pripov|         zamorec) iz Afrike. Če ga je kdo ogledoval, mislite li,
231 Pripov|         ogledoval, mislite li, da je kolikaj Željko trenil z
232 Pripov|          ušesom. Nikoli! Mirno se je vedel, kakor je bilo takemu
233 Pripov|          Mirno se je vedel, kakor je bilo takemu resnemu poslu
234 Pripov|         neki njegov znanec, ki ga je videl pri tem delu. Takisto
235 Pripov|          pri tem delu. Takisto se je držal tudi Bežanec pred
236 Pripov|          že slišal. Govoré, da ga je na zemlji posebno veselilo,
237 Pripov|         prenarejati kožo, kakršno je Bog ustvaril. Nekdaj baje
238 Pripov|          novcev še manj -- kaj se je prevržljivec domislil! Belo
239 Pripov|       potlej niso zapazili, ko ga je pasel po njih košenícah,
240 Pripov|      pasel po njih košenícah, ker je bila trava in konj oboje
241 Pripov|         enako. ~Doktor Pipec. Res je tako počenjal. -- A tudi
242 Pripov|         so mu rekli; kajti dokler je mladóval, ni še bil zavalúšnega
243 Pripov|       telesa, nego v temnih nočeh je celo skokonog zahajal dekletom
244 Pripov|     nagajat pod okna, od koder ga je bilo časi treba zapoditi
245 Pripov|          pretepéžkati. Zato se ga je bilo prijelo ime, katerega
246 Pripov|    kolikor bi rad bil plačal, ker je bil imovit človek; tudi
247 Pripov|          človek; tudi pravdati se je že često mislil -- a pomagaj
248 Pripov|         do trdnega zvedel, kdo mu je pritisnil ta grdogledi pridevek. ~
249 Pripov|       grdogledi pridevek. ~Izbran je v župana bil samo s tega
250 Pripov|           tega modrega ozira, ker je edini med sosedi mogel zalagati
251 Pripov|      pravde. Naš razumni Tepéžkan je potreboval občinskega hlapca
252 Pripov|     občinskega hlapca Rožanca, ki je nosil obe nogi na vnanjo
253 Pripov|         kravjim rogom po vasi, da je od Izvásnikove koče do Gázibrodove
254 Pripov|        tri sveta leta obenem. Rog je vreščal, Rožancu pohajalo
255 Pripov|         pohajalo sape, a k županu je skokoma hitelo vse Tožbánje
256 Pripov|          dekleta in otroci. ~Tako je bilo vselej, kadar so zborovali;
257 Pripov|         med njimi: grešni odurnež je vedno hodil po svojih posebnih
258 Pripov|        Ljudi se natepe v sobo, da je bila natlačena kakor meh
259 Pripov|       sebe posadi prosjaka, ki se je njegovim priznanim zaslugam
260 Pripov|         potlej ni pozabil, dokler je hodil po zemlji; a na levici
261 Pripov|         pisar Trímož. Imenoval se je zato tako, ker so dejali,
262 Pripov|        poleg svoje navadne službe je obenem tudi raztrgane škornje
263 Pripov|          more prehvaliti. Na mizi je čakal kozji zvonec, da bi
264 Pripov|      glasnim dolžnostim, kakor da je od čistega srebra. Zanj
265 Pripov|        morebiti kak Tožbánjec, ki je bogatejši s pravdami, kaj
266 Pripov|          mesecev med nami, vendar je poprej dosti dolgo poslušal
267 Pripov|         kupili. Zini, Martin, ali je ali ne!" ~Ogovorjeni Čičev
268 Pripov|            zelo nizek možiček, ki je imel toliko zob v glavi,
269 Pripov|        volne na trebuhu, da se mu je torej mehka brada vselej
270 Pripov|       vselej nosa dotikala, kadar je kaj glévil, ob visoki leskovi
271 Pripov|        ust pripovedovati, kolikor je koli mogel po moški, in
272 Pripov|           po moški, in reče: "Res je, res! Ka ne vem, kako ga
273 Pripov|           res! Ka ne vem, kako ga je bil Skočír prinesel na tovoru,
274 Pripov|           sérasto kobilico, ki si je bila drugo leto potem na
275 Pripov|         so imenovali moža, ki nam je svetnika izdolbel iz celega
276 Pripov|        kosa najlepše lípovine, ko je drevo še rastlo. Zato je
277 Pripov|          je drevo še rastlo. Zato je tudi bilo treba odšteti
278 Pripov|           ga k rokam dobili. Tako je bilo!" ~"Zdaj sami vidite,"
279 Pripov|           česa ne moremo. Kolikor je dobival poprej, toliko mu
280 Pripov|         pravičica ne prime. -- To je pametno! Komur ni prav,
281 Pripov|          čan se pečati delajo, če je svetnik!" ~Pobožna pripovedka
282 Pripov|     svetnik!" ~Pobožna pripovedka je na tem mestu pač malo čemerna,
283 Pripov|     nadejal z njene svetosti, ker je nevedni kmet samo preprosto
284 Pripov|           Iz teh pravičnih žen se je debela teta Plenica po duši
285 Pripov|          Že njeno ime odkriva, da je mlajšemu zarodu Tožbánje
286 Pripov|        žalostni svet zaradi česar je bila v toliki zasluženi
287 Pripov|        toliki zasluženi slavi, da je uživala stanoviten prostor
288 Pripov|          v občinskem odboru, kjer je Trímož njene besede natanko
289 Pripov|         natanko zapisoval. Poprej je sedela poleg pisarja, da
290 Pripov|       sedela poleg pisarja, da mu je vedno v pero gledala, če
291 Pripov|         prav ali ne, zlasti kadar je njene govore izročal nesmrtnemu
292 Pripov|       nesmrtnemu spominu; a danes je stolovála pri možu prosjaku
293 Pripov|          prosjaku samem, kateremu je zmerom kaj na uho pripovedovala,
294 Pripov|         na uho pripovedovala, kar je tudi vedel spodobno čislati.
295 Pripov|         čislati. Razen te občanke je dosmrten sedež poleg prvega
296 Pripov|        navadi mislimo; kajti bila je dolga, suha, kljukonósa
297 Pripov|            kljukonósa žena. Če se je res malokdaj v sejah oglašala,
298 Pripov|    imenovale ošabnost. Poudarjala je, da zánjo govore srebrna
299 Pripov|          so baš pripomogla, da se je primožila k županu, kateri
300 Pripov|           nje stopi na prste, ako je treba. Tako se je često
301 Pripov|      prste, ako je treba. Tako se je često pripetilo, da kadar
302 Pripov|         često pripetilo, da kadar je ona kaj hotela povedati,
303 Pripov|         besedo!" Razumni Tepéžkan je potlej vselej pohlevno vstal
304 Pripov|         hrabro modroval, kakor ga je bila poprej naučila, da
305 Pripov|           bila poprej naučila, da je torej vendar vsa Tožbánja
306 Pripov|           po njenih goslih. Danes je molče poslušala, ker se
307 Pripov|           pródaj postaviti. Imela je tedaj sama teta Pleníca
308 Pripov|        krepko se oglasiti, in res je to dolžnost opravila neustrašeno
309 Pripov|      ploskne ter zavpije, kolikor je koli utrpelo nje prostorno
310 Pripov|          sosede? Pozabil si, kako je bilo predlansko leto na
311 Pripov|   predlansko leto na Kovornem, ko je hodilo strašit, da se Bogu
312 Pripov|            da se Bogu smili! Časi je opolnoči od Prhájeve mlake
313 Pripov|           na pisanem Ništarcu, ki je ob kraji votel, na sredi
314 Pripov|         Bog nam pomagaj. In kadar je vstala, hodili so ti pogubljeni
315 Pripov|        vasi od hiše do hiše, kjer je izzuvalnik potrkal na vsaka
316 Pripov|          samega trepeta. ~Čemu se je to godilo? Kaplan je res
317 Pripov|           se je to godilo? Kaplan je res dejal; da za tisto,
318 Pripov|          ali more -- jaz ne! Zato je bilo, zato, saj mi je Oplénova
319 Pripov|        Zato je bilo, zato, saj mi je Oplénova osebénica Stržína
320 Pripov|          svetega Donata, ki se mu je potlej tako hudo godilo,
321 Pripov|       potlej tako hudo godilo, da je sirota bil zanj rubljen.
322 Pripov|          bil zanj rubljen. Vendar je narejen sveti Donat samo
323 Pripov|     platnu; a tožbánjski pomočnik je ves drugačen korenjak, če
324 Pripov|           in po glavah, kadar nas je prekrižal in tako milo,
325 Pripov|         mižal, ker nič ne veš, da je živ prišel od ondod, kamor
326 Pripov|         prišel od ondod, kamor ga je bilo mrtvega neslo po božji
327 Pripov|          Boga ni božje besede, to je nam odbornikom vsem pokazal!"
328 Pripov|         polič dobrega vina; a ker je bilo treba tukaj sedeti,
329 Pripov|        treba tukaj sedeti, mislil je, da vsaj ženam se ne more
330 Pripov|     zemljo. Tako se mu godi, kdor je imeniten! ~Doktorand Kolenec.
331 Pripov|       Kolenec. Gospod doktor, kar je res, to je res. Pleníca
332 Pripov|     Gospod doktor, kar je res, to je res. Pleníca zna govoriti,
333 Pripov|     pisatelj obširno poroča, kako je bil zelo preplašen Bogobáznik.
334 Pripov|         Bogobáznik. Vsak lasec mu je imel svojo kapljico, tako
335 Pripov|           svojo kapljico, tako se je potil. A vendar zopet vstane,
336 Pripov|          vi, prijatelj, ki se vam je svetnik prvemu pokazal!
337 Pripov|        Vselej so dejali: 'Modrost je začetek božjega strahu!'
338 Pripov|        zdaj spet kam ušel, ker se je živ in sam ob sebi vrnil
339 Pripov|          vrnil od ondod, kamor ga je bilo mrtvega neslo po božji
340 Pripov|       neslo po božji volji, kakor je rekla naša teta Pleníca,
341 Pripov|          Pleníca, ki vsi vemo, da je pametna žena. Takisto sem
342 Pripov|        Doktorand Kolenec. Kako se je dalje vršila seja, gospod
343 Pripov|           vstane Zmrzlják, kateri je s Kotlóvščakom vred bil
344 Pripov|           po pameti govori, kakor je poprej neumno verížil. Vse
345 Pripov|           nam kaže, da svetnik se je povrnil res, vendar samo
346 Pripov|        Ali si mož ni poskušal, če je hotel, dovolj sveta, odkar
347 Pripov|        hotel, dovolj sveta, odkar je bil pobegnil? Kdo ve, kako
348 Pripov|      pobegnil? Kdo ve, kako se mu je godilo pri neznanih Ijudeh?
349 Pripov|          zakuril tobaka. Med nami je star prigovor: 'Kdor si
350 Pripov|           oglasi tudi Strigoj, ki je znal ~toporišča delati: "
351 Pripov|      sekal na Hrvatskem. Zmrzlják je dobro zadel in vse tako
352 Pripov|           dobro zadel in vse tako je." ~"Ni tako, ne!" zavpije
353 Pripov|             zavpije Razhúdnik, ki je imel blizu ceste zidano
354 Pripov|        Hrvatskem, Strigoj, kaj ti je bilo hudega? Ali ni vsak
355 Pripov|        ali gor med Korošce, koder je sam Nemec do Nemca, kakor
356 Pripov|           pripovedujem, in toliko je meni šlo v glavo, kar so
357 Pripov|           s plotom prepiral. Tako je, vidiš! Tudi tisto je težko
358 Pripov|        Tako je, vidiš! Tudi tisto je težko verjeti, da bi se
359 Pripov|          če veš, kod! Naš svetnik je tudi tak. Zdaj ga imaš,
360 Pripov|         izgaga sta šla v Rim; pes je prišel, izgage ni.' Morebiti
361 Pripov|      hvalo Bogu zanj! -- Lôvi ga, je slab mož, drži ga, je dober.
362 Pripov|         ga, je slab mož, drži ga, je dober. Držati ga je treba;
363 Pripov|           ga, je dober. Držati ga je treba; saj smo ga dolgo
364 Pripov|   Kotlóvščak in začne: "Razhúdnik je najbolje besedo zasadil.
365 Pripov|           zasadil. Kaj bi ne, ker je dohtor, ki ni do zdaj še
366 Pripov|           iz rok puščati; samo to je, kako bi ga privadili, da
367 Pripov|       Zdaj župan tako skrivaj, da je videl obilnejši del zbora,
368 Pripov|           katera takoj zapazi, da je povprašuje, ali mu je svobodno
369 Pripov|          da je povprašuje, ali mu je svobodno vstati in govoriti
370 Pripov|          malo nerada umeje; a ker je bilo očito, da mnogi Tožbánjci
371 Pripov|           že natanko vedo, po čem je Tepéžkanovo mežikanje, zatorej
372 Pripov|         svetnik kam ne uide. Temu je lahko votek najti. Razumnih
373 Pripov|        ker so babe dejale, da jih je strah samih doma? ~Ujna
374 Pripov|        župana: "Katere babe? Kako je to, da bab takrat ni bilo
375 Pripov|      takrat ni bilo strah, ko vas je šlo časi pol vasi k dohtarju
376 Pripov|        pritikate povsod, kjer nas je toliko treba kolikor vozu
377 Pripov|           Svoje žene vprašaj, kje je strah doma in kateri zelnik
378 Pripov|           in smeh po zboru. Župan je dovolj čutil, da ga je Tesla
379 Pripov|      Župan je dovolj čutil, da ga je Tesla pri polti usekala;
380 Pripov|           pri polti usekala; a da je stvar dobila nekoliko lepše
381 Pripov|   nekoliko lepše lice, tudi on se je po sili držal na smeh, kateri
382 Pripov|        sili držal na smeh, kateri je torej bil precej kisel.
383 Pripov|    Zgodovina odkrito priča, da se je Tepéžkan res bal svoje žene
384 Pripov|        nego vseh strahov in vedel je siromak že zdaj, koliko
385 Pripov|     prédse dobode županja, katera je iz edinega očesa v glavi
386 Pripov|       zbere nekaj sape, katero mu je bila jezična govôrnica vso
387 Pripov|       tema hrustoma pobegniti, če je tudi v božji milosti zapisan
388 Pripov|          jih še prigospodarim, če je volja božja; naj me hodi
389 Pripov|      otročičev, možje!" ~Zapisano je ostalo, da so te besede
390 Pripov|         in Tožbánjce, kolikor jih je bilo na sedežih in kolikor
391 Pripov|      nogah, posebno župana, ki ga je tudi pekla poprejšnja zadrega
392 Pripov|    poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej molče premišljal in
393 Pripov|        štiri take pravde, katere, je že mislil, da ima v žepu.
394 Pripov|           huda zabrega, ne, kakor je Bogobáznik rekel! Saj nismo
395 Pripov|           to delo prevzame; on ga je vreden! Svetnik se ni razodel
396 Pripov|           razodel Tepéžkanu, dasi je župan ter dasi ima največ
397 Pripov|        grešniki prvi oslédili. To je bilo prosjaku spravljeno,
398 Pripov|     besede tako ugajale, da se mu je razlil sončen smeh po obrazu,
399 Pripov|     poročilo posebno poudarja, da je že od mize vstajal. A kaj
400 Pripov|         Povej mi, Kotlóvščak! Ali je o veliki noči greh, ko pred
401 Pripov|          vse to Bogu na čast? Kdo je še kdaj slišal in v kateri
402 Pripov|      slišal in v kateri cerkvi se je učilo, da je greh o svetem
403 Pripov|     kateri cerkvi se je učilo, da je greh o svetem Telesu, ko
404 Pripov|       pred Bogom in za Bogom? Ali je zato kdaj toča pobila, kdaj
405 Pripov|         črv žito pojedel? Prosjak je res izvoljen človek; morebiti
406 Pripov|         izvoljen človek; morebiti je še deseti brat, kaj vemo!
407 Pripov|           Kozoglav!" in rekli, da je prav tako, zato, ker so
408 Pripov|        Doktorand Kolenec. Kaj vam je prinesel ta mož, ki je zdaj
409 Pripov|        vam je prinesel ta mož, ki je zdaj odšel iz prodalnice,
410 Pripov|           Pipec. Dovolitev, da mi je svobodno ~Kovaško kládivo
411 Pripov|           mi jo poveste, kakor se je ohranila v tem poročilu
412 Pripov|          bojazni, kajti Bog se te je usmilil zaradi moje prošnje!" ~
413 Pripov|       milost uboga hlapca, katera je poslal župan na stražo samo
414 Pripov|   oznaníta vsem Tožbánjcem, da mi je znova pri vas ostati ukazal
415 Pripov|           povesta čudo, katero se je zgodilo. ~Tožbánjci in Tožbánjke
416 Pripov|           tudi za dohtarja, treba je, da jutri kako zvemo, če
417 Pripov|          mož etecetro delati, ali je ne zna. Tega ne pozabimo,
418 Pripov|           in svetnik! Obojega nam je treba!" ~Doktormd Kolenec.
419 Pripov|             Doktormd Kolenec. Kdo je ta etecetra, gospod doktor? ~
420 Pripov|     kmetje nekdaj ~vprašali, kako je, da tako hitro zvrši sleherno
421 Pripov|        sleherno pravdo, odgovoril je šaljivo, da zato, ker vselej
422 Pripov|       pravem času ve, kdaj in kam je treba v pisanju postaviti "
423 Pripov|       Tožbánje vasi ter povsod se je govorilo o svetniku in etecetri.
424 Pripov|     prišel pit, nego v trdni temi je prijel za palico in po zavrtih
425 Pripov|           pobožen krščenik, ki se je podnevi utrudil s hojo ali
426 Pripov|       pripogne ter pokriža, kakor je ženskam obíčaj, kadar idejo
427 Pripov|      pravdati brez nje, tako zelo je potrebna." Tesla jo zavrne: "
428 Pripov|        ritecetra!" ~Sveti Bežanec je torej zastonj zvedel to
429 Pripov|          ohranil jo v srcu, da jo je porabil, kadar je ukazovala
430 Pripov|           da jo je porabil, kadar je ukazovala prilika. ~In ta
431 Pripov|         ukazovala prilika. ~In ta je prišla hitro, kajti že obilo
432 Pripov|           obilo pred sedmo uro se je k njemu zbrala vsa Tožbánja
433 Pripov|       zbrala vsa Tožbánja vas, ki je molče in bogoslužno zijala
434 Pripov|         sam sveti Henoh, katerega je Bog živega vzel v nebesa,
435 Pripov|           ljudem pošlje, kadar ga je kje posebno treba na zemlji. ~
436 Pripov|       vidite živega med sabo, ker je Bog velel, da se je tako
437 Pripov|           ker je Bog velel, da se je tako zgodilo. Ni me bilo
438 Pripov|         in trijeh ur. Na Dunaj me je bil gnal božji duh, da sem
439 Pripov|      slovečo etecetro znam, kakor je ne zna krščena duša v devetih
440 Pripov|           devetih deželah. Vse to je bilo zategadelj, ker je
441 Pripov|           je bilo zategadelj, ker je večni oča v svoji milosti
442 Pripov|           dobrega doktorja, odkar je Zavijač pred sodni stol
443 Pripov|            kakor njih kateri, ako je bilo treba, da niso uganili,
444 Pripov| presvetega doktorja Bežanca; tako je volja božja. A jaz vam ne
445 Pripov|      podarite v puščico. A to vam je znano, dragi moji, kaj govori
446 Pripov|        tako povedalo: veliko delo je vredno velikega plačila!" ~
447 Pripov|          ime Bežanec, zato ker ti je bilo treba večno bežati.
448 Pripov|     svetnika tako za uho poči, da je tri sonca videl in da so
449 Pripov|          štiri žandarme po katere je bil nejeverni Reberník sinoči
450 Pripov|             Vaš imenitni pomočnik je nam davno znan. Lovimo ga
451 Pripov|            Njegova posebna strast je, da se namesto svetnikov
452 Pripov|     postavlja na oltarje. Že lani je na Junčem bil naredil kakor
453 Pripov|          da svoja nese vanj. Tako je bil tudi on iz kapele vrgel
454 Pripov|      plašču iz papirja. -- Ta mož je naš!" Po teh besedah žandarmi
455 Pripov|         in vse pravde, ker se jim je zasvetilo, kako hudobni