Part

 1 Uvod  |     našega že sivega poštenjaka, sem ter tam nepravopisno zgrajeno,
 2 Uvod  |    modráka nista zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se med
 3 Uvod  |        pobožno pripovedko. Naglo sem potlej šel domov ter jo
 4 Uvod  |          ter jo zapisal, kolikor sem koli natanko mogel vse tako,
 5 Uvod  |    natanko mogel vse tako, kakor sem jo slišal s pristavki in
 6 Pripov|           Doktor Pipec. Odpravil sem ta hip dolžne odtiske in
 7 Pripov|   Kolenec. Ubožec! Za mladih let sem jedel tudi jaz nekatere
 8 Pripov|     početi? Prizadeval in ubijal sem se, kar sem največ mogel,
 9 Pripov| Prizadeval in ubijal sem se, kar sem največ mogel, prepotoval
10 Pripov|         največ mogel, prepotoval sem križem svet, a vendar sem
11 Pripov|        sem križem svet, a vendar sem ostal nič med ljudmi! Zdaj
12 Pripov|       ostal nič med ljudmi! Zdaj sem star, moči so mi pošle in
13 Pripov|        nebeškim stropom, zavržen sem edini jaz! Meni Bog nikjer
14 Pripov|    vršila v tisti kapeli, katero sem jaz tako nesmrtno prepeval. ~
15 Pripov|        torej se ne da tajiti, da sem jaz ta dva svetnika res
16 Pripov|     Doktorand Kolenec. Radoveden sem, kaj se je potem zgodilo. ~
17 Pripov|              Vidiš, takega očeta sem jaz imel! -- Zakuri se torej
18 Pripov|      Kolenec. Povedati mi je, da sem zelo nestrpljiv, kako se
19 Pripov|      bili vselej dobrotni, kadar sem vas koli prosil masla, sala,
20 Pripov|       sam s sabo: "To se zna, da sem ga! Že poprej sem ga nekje
21 Pripov|        zna, da sem ga! Že poprej sem ga nekje videl. Samo se
22 Pripov|     pisal ali poročil? I nu, kje sem ga že videl, kaj deste?
23 Pripov| Doktorand Kolenec. O tem krojaču sem že slišal. Govoré, da ga
24 Pripov|  prostorno grlo: "Baba in babica sem, torej dvakrat baba ter
25 Pripov|           Kaj bi se ménil! Hotel sem povedati, kakor bi se nam
26 Pripov|         je pametna žena. Takisto sem jaz mislil, vidite!" ~Doktorand
27 Pripov|      tuji ljudje! To vem jaz, ki sem v poprejšnjih letih od svetega
28 Pripov|      votek najti. Razumnih ljudi sem slišal: 'Tvoja glava, tvoj
29 Pripov|      pogubim vse pravde, kolikor sem jih od očeta prevzel, kolikor
30 Pripov|        od očeta prevzel, kolikor sem jih sam pritrudil in kolikor
31 Pripov|          moreta razoglava hoditi sem ter tja po cesti? Morebiti
32 Pripov|     zvedi tukaj današnji dan, da sem jaz sam sveti Henoh, katerega
33 Pripov|         treba na zemlji. ~Poprej sem vam dobrote delil brez krstnega
34 Pripov|        je bil gnal božji duh, da sem se tam izučil vsega, česar
35 Pripov|         stol poklican. Po Dunaju sem vedno hodil z dijaki ali
36 Pripov| ostrovóhi Bole ne, ker med njimi sem bil tudi jaz lep, kodroglav
37 Pripov|    kodroglav mladenič in za vino sem dajal, kakor njih kateri,
38 Pripov|       samega svetega Henoha. Ker sem od vas bil pobegnil, imenujte
39 Pripov|   domislil, kdo si, ka-li? Videl sem te že, videl, ko sem še
40 Pripov|       Videl sem te že, videl, ko sem še kupčeval po svetu! V
41 Pripov|     Ljubljani si bil, na Vrhniki sem te zasledil, v Postojni