Part

 1 Uvod  |     govorili. To glasilo našega že sivega poštenjaka, sem ter
 2 Uvod  |         hvale. Pred seboj imamo že starikavega "literata",
 3 Uvod  |       taji, zategadelj, ker ima že vsa kriva kolena. ~Minuli
 4 Pripov| nesmrtni imeni sta dovolj znani že po širokem svetu in prideta
 5 Pripov|         odhojenih nogah. Ali je že zdaj s preroškim duhom videl,
 6 Pripov|        zasledili in mi učenjaki že zdavnaj trdimo, da velik
 7 Pripov|     starem prostoru prejšnjega, že več let znanega svetnika;
 8 Pripov|         piše sveto poročilo, in že prideta za njim po cesti
 9 Pripov|        Kadar toliko odideta, da že nista mogla videti v kapelo,
10 Pripov|          poprej se je imenovala že od starine Lisičja glava,
11 Pripov|       Pravdanja vas je bilo nas že začelo po hrbtu udrihati.
12 Pripov|   zarobljeno, kakor jo nekateri že tudi izrekajo ter nam zabavljajo
13 Pripov|     verjemi, jaz tožim Ložánčka že dve leti za pol mernika
14 Pripov|   namreč jedva prideta domov in že najdeta vso vas pokonci.
15 Pripov|       so držali v rokah klobuke že poprej, odkar so stali na
16 Pripov|  namigniti: "Z veselja so tukaj že solze kapale," župan dalje
17 Pripov|      Ali ne veste, da so narodi že od nekdaj s plesom slavíli
18 Pripov|    pripravljajo. Po sedaj bi mu že ne bilo nikoli treba za
19 Pripov|        obe nogi odhodil, ker je že z rojstva bil nad kolenjo
20 Pripov| trdnokost in žilav starec, dasi že bel kakor golobec in beder
21 Pripov|           To se zna, da sem ga! Že poprej sem ga nekje videl.
22 Pripov|       poročil? I nu, kje sem ga že videl, kaj deste? Svet prav
23 Pripov|         obilo, tam kjer je, saj že trave ne tlači. Od poroda
24 Pripov|      Kolenec. O tem krojaču sem že slišal. Govoré, da ga je
25 Pripov|         župan, s katerim smo se že pošteno videli pred kapelo.
26 Pripov|     človek; tudi pravdati se je že često mislil -- a pomagaj
27 Pripov|         svetnik bil našo navado že pozabil! Kakor ga zdaj ni
28 Pripov|         v tožbanjski zelnik. On že ve, kaj moremo in česa ne
29 Pripov|      pogača iz drobnih opréšic. Že njeno ime odkriva, da je
30 Pripov|        ni.' Morebiti nismo tega že sami poskušali? Odgovorite
31 Pripov|   Tožbánjci s teto Pleníco vred že natanko vedo, po čem je
32 Pripov|     strahov in vedel je siromak že zdaj, koliko neusmiljenih
33 Pripov|         take pravde, katere, je že mislil, da ima v žepu. Naposled
34 Pripov|         posebno poudarja, da je že od mize vstajal. A kaj pomaga,
35 Pripov|       ta je prišla hitro, kajti že obilo pred sedmo uro se
36 Pripov|         si, ka-li? Videl sem te že, videl, ko sem še kupčeval
37 Pripov|       uboge neumneže, kateri so že brez tebe tako vrtoglavi,
38 Pripov|    Reberníka!" In ljudje so res že nanj leteli s kamenjem,
39 Pripov|       nam davno znan. Lovimo ga že dve leti. Po očetu ga svet
40 Pripov| svetnikov postavlja na oltarje. Že lani je na Junčem bil naredil