Part

 1 Uvod  |    sloveč. O posebnih prilikah si celo "doktorand" veli reči,
 2 Pripov|   doktorjem in doktorandom, ki si potlej v sveta nebesa postavimo
 3 Pripov|       s svojim imenom poiskati si veljave. Kar je večni Žid
 4 Pripov|        kakor sneg, in obe nogi si je odhodil do samih kolen. ~
 5 Pripov|       otroci! Tat in razbojnik si zavetje najde; jaz ga iščem
 6 Pripov|    novega patrona, katerega so si bili sami tako bistroumno
 7 Pripov|       Doktorand Kolenec. Lejte si! Kdo bi mislil, da so tako
 8 Pripov|    gotovega ne razodeva, treba si torej misliti, da je doktor
 9 Pripov|   Jerneju, ko deró komarja. Ka si pozabil, da so nam bili
10 Pripov|        Premisli nu, koliko smo si zdaj siromaki s tem na zgubi,
11 Pripov|       slepcu vida. Ali pomagaj si! ~Najdi ga, če ga moreš!" ~
12 Pripov|         Doktorand Kolenec. Kaj si je le mislil doktor ~Bežanec,
13 Pripov|  lokavo odgovori župan, kateri si vendar po vsej priliki nikakor
14 Pripov|      ne moremo pritegniti, ker si je misliti, da oni v svetnem
15 Pripov|        tega niso zaslédili, da si je obe nogi odhodil, ker
16 Pripov|     Boga križali, zaradi česar si je ves bistroumni svet šepetal,
17 Pripov|       nikdo ne izpodmakne, ako si nos odgrizne. ~Doktorand
18 Pripov|      često mislil -- a pomagaj si, ko nikoli ni do trdnega
19 Pripov|   njegovo sérasto kobilico, ki si je bila drugo leto potem
20 Pripov|   ustvarjena vse drugače, nego si take oblástnice po navadi
21 Pripov|       nedolžne sosede? Pozabil si, kako je bilo predlansko
22 Pripov|        santu!" Bogobáznik, ali si tiščal ušesa in trdovratno
23 Pripov|  Poslušajte me nu, žene! Dajte si dopovedati, možje! In vi,
24 Pripov|      misli pri nas ostati. Ali si mož ni poskušal, če je hotel,
25 Pripov|     časi ni toliko imel, da bi si bil enkrat zakuril tobaka.
26 Pripov|        je star prigovor: 'Kdor si obilo prebira, tak si malokdaj
27 Pripov|     Kdor si obilo prebira, tak si malokdaj prebere.'" ~Naglo
28 Pripov|   blizu ceste zidano hišo. "Če si ti hodil tam po Hrvatskem,
29 Pripov|  ostani zgrda, kadar vidiš, da si potreben! ~Ali nismo Gládežu
30 Pripov|      stavim, da pojde; saj sta si med seboj kakor dva mala
31 Pripov|         Ti na desni strani, ki si starejši, govori brez bojazni,
32 Pripov|      da se nisem domislil, kdo si, ka-li? Videl sem te že,
33 Pripov| kupčeval po svetu! V Ljubljani si bil, na Vrhniki sem te zasledil,
34 Pripov|        te zasledil, v Postojni si hlače trgal, v Novem mestu
35 Pripov|     hlače trgal, v Novem mestu si ubožec pisaril, v Ribnici,
36 Pripov|      ker nisi nič znal. Potlej si hodilo kakor izgubljena
37 Pripov| izgubljena ovca bogvedi kod in si trebuhu votka iskalo. Zato