Part

 1 Uvod  |    naključje tako prijazno, da me ta dva modráka nista zapazila,
 2 Uvod  |     čitateljem. ~Ta pripovedka me je dvojno zanimala: prvič,
 3 Pripov|       namesto enega. -- A zdaj me poslušajte! ~Doktorju Bežancu
 4 Pripov|      kruh, a taka bridka usoda me vendar nikoli ni gonila. ~
 5 Pripov|    konca in kraja, a vendar so me učili, da smo vsi njegovi
 6 Pripov|       mi je torej deti? Kdo se me usmili?" -- Ko je tako v
 7 Pripov|  nosbeno drugo rabo ni! Vendar me zelo zanima, posebno zategadelj,
 8 Pripov|        bi dohtar bil! Poslušaj me, Kotlóvščak! Svet misli,
 9 Pripov|       ter se oglasi: "Poslušaj me, Tožbánja vas! Tako nas
10 Pripov| takisto previjati: "Poslušajte me nu, žene! Dajte si dopovedati,
11 Pripov|       nemški ne zna! Toliko so me razumeli, kaj pripovedujem,
12 Pripov|         če je volja božja; naj me hodi mora tlačit, ako se
13 Pripov|      nanese prilika. -- A zdaj me torej poslušajte, gospod
14 Pripov|        v leseni podobi, a zdaj me vidite živega med sabo,
15 Pripov|      da se je tako zgodilo. Ni me bilo med vami enajst mesecev
16 Pripov|     dni in trijeh ur. Na Dunaj me je bil gnal božji duh, da
17 Pripov|        ali študenti, vendar bi me zdaj tukaj ne spoznal nikdo
18 Pripov|     vas bil pobegnil, imenujte me presvetega doktorja Bežanca;