Part

 1 Pripov|        Žid med človeki, to je bil on med doktorji. Bežal je od
 2 Pripov|       čigar delih je več, nego je on vanja položil. ~Doktorand
 3 Pripov| dobrótoval, če je treba, kakor je on znal. Za pravde in za vse
 4 Pripov|   preglavice kmetov ne reši kakor on, ki utegne, ako hoče, oboje
 5 Pripov|      velika. Da ni o pravem hipcu on prišel povedat, morebiti
 6 Pripov|          se ubraniti misli, da je on prejšnjemu pomočniku res
 7 Pripov|          postavijo orgle, da bode on meh vlekel. Niže se razvrste,
 8 Pripov|        prvič v tožbanjski zelnik. On že ve, kaj moremo in česa
 9 Pripov|         ust svoje učenosti. Kadar on umolkne, zagrozi se bogaboječa
10 Pripov|     pripoveduješ, in tudi ti, kaj on govori? Bratec moj ljubi,
11 Pripov|  izpregovoriti nobeden, potlej bi on zvedel, kako se moli kozja
12 Pripov|         nekoliko lepše lice, tudi on se je po sili držal na smeh,
13 Pripov|         bi se za hribom bliskalo. On se torej najprvo malo odkašlja
14 Pripov|    prosjaka, da to delo prevzame; on ga je vreden! Svetnik se
15 Pripov|       nese vanj. Tako je bil tudi on iz kapele vrgel svetega