Part

 1 Pripov|       Kolenec. Krasno! A preden nas bode krepčal nedoseženi
 2 Pripov|       ime Pravdanja vas je bilo nas že začelo po hrbtu udrihati.
 3 Pripov|         na obilici živel samo o nas Tožbanjcih, ako bi kolikaj
 4 Pripov|         mine, za njo vselej pri nas druga pride tako gotovo,
 5 Pripov| Poslušaj me, Tožbánja vas! Tako nas je danes Bog osrečil, da
 6 Pripov|        las in brez glave -- Bog nas hrani in sveti Anton! --
 7 Pripov|       nogah in po glavah, kadar nas je prekrižal in tako milo,
 8 Pripov|        samo zato, ker misli pri nas ostati. Ali si mož ni poskušal,
 9 Pripov|       privadili, da spet sam od nas kam ne popihne?" ~Zdaj župan
10 Pripov| perutničaste sulice, da namesto nas hodita ponoči na stražo,
11 Pripov|     babe pritikate povsod, kjer nas je toliko treba kolikor
12 Pripov|   petega kolesa. Tepéžkan, radi nas imate, radi, četudi se delate
13 Pripov|      ako svetnik res ostane pri nas tudi za dohtarja, treba
14 Pripov|    drugi mu naglas odrjové: "Za nas Boga prosi!" ~V tem hipu