Part

  1 Uvod  |     mehove mrtvih mačk in ptičev, da so potlej živim podobni,
  2 Uvod  |       njem često udriha sam sebe, da laže potlej na druge plane,
  3 Uvod  |        ter pomoli stisnjeno pest, da bi se ž njo jezi dala krepkejša
  4 Uvod  |          zato ne, ker ni verjeti, da bi plačevalo svoje pomagače
  5 Uvod  |         kaki svatbi", kakor čuti, da sta nevesta in ženin ali
  6 Uvod  |      ukaže tudi posebe natisniti, da ga potlej za samostojno
  7 Uvod  |        gospodu. Sam o sebi misli, da je zelo učen ter neizmerno
  8 Uvod  |       celo "doktorand" veli reči, da li morebiti nikdar ni od
  9 Uvod  |          naključje tako prijazno, da me ta dva modráka nista
 10 Uvod  |           Edino to se mi dozdeva, da je mnogo, kar govori doktor
 11 Pripov|    izvrstnega Kládiva, prosil bi, da mi razložite včeraj obetano
 12 Pripov|          drugo božjo potrebščino, da bi pustil Bežanca daleč
 13 Pripov|           Bežanec ne more tožiti, da njegovo pravo ime, katero
 14 Pripov|      skrito radovednim ušesom ter da vesoljna zgodovina oznanja
 15 Pripov|     povsod vedeli tako zasukniti, da mu je bilo v kratki dobi
 16 Pripov|           poleg tega tudi osivel, da je imel brado belo kakor
 17 Pripov|           zemlji, a jaz ga nimam, da bi nanj palico oprl. Pes
 18 Pripov|      kraja, a vendar so me učili, da smo vsi njegovi enako ljubljeni
 19 Pripov|          bila tako črvojédinasta, da sta se kos za kosom razdrobila
 20 Pripov|           diha opravičena sumnja, da so ti brezbožniki utegnili
 21 Pripov|          piše z jasnimi besedami, da je svoji prvi soseski samo
 22 Pripov|         pripovedke namreč govore, da predrzni tatje ukradeno,
 23 Pripov|           častite brade odtesali, da je bila krajša. In tako
 24 Pripov|            In tako se je zgodilo, da lesenega moža ni bilo zdaj
 25 Pripov|      Kolenec. In potlej so rekli, da je to sveti Jurij pešec? ~
 26 Pripov|           Mnogo prezviti so bili, da bi takisto naredili. Rajši
 27 Pripov|          Lejte si! Kdo bi mislil, da so tako pretkane te kmetske
 28 Pripov|           srdito ovadijo sodišču, da je bilo preiskavanje tudi
 29 Pripov|   gotovostjo bi se utegnilo reči, da siloma pod zaprto streho
 30 Pripov|         navdahnil čudovito misel, da mu božji prst veli stopiti
 31 Pripov|           more trditi brez greha, da vsa dežela ni utrpela najti
 32 Pripov|     oprava je bila tako primerna, da ni mogla nikakor biti ustreznejša
 33 Pripov|          je čudna prigodba! Kakor da bi za svetnika bil še zmerom
 34 Pripov|   zategadelj, ker vse na to meri, da se je vršila v tisti kapeli,
 35 Pripov|    pesmijo res dali dolžno slavo, da li se vam o tem do zdaj
 36 Pripov|       učenjaki že zdavnaj trdimo, da velik je samo tisti pisatelj,
 37 Pripov|           naši spisi; torej se ne da tajiti, da sem jaz ta dva
 38 Pripov|            torej se ne da tajiti, da sem jaz ta dva svetnika
 39 Pripov|          Pipec. Kdo bi smel reči, da ni tako? -- A vrniva se
 40 Pripov|           poprejšnje ter zvedite, da je doktor Bežanec jedva
 41 Pripov|          je pobožnega samo delal, da bi prejemal obilnejše darove
 42 Pripov|       zapazi ter se tako ustraši, da z uma zmaknjen v začetku
 43 Pripov|          to se mu zdi jako čudno, da zdaj giblje ter je sploh
 44 Pripov|           treba si torej misliti, da je doktor Bežanec utegnil
 45 Pripov|          njega mestu, a vse drugo da je primaknila razgreta dedčeva
 46 Pripov|     ozreta vanjo, ker sta menila, da je še zdaj prazna. ~Kadar
 47 Pripov|             Kadar toliko odideta, da že nista mogla videti v
 48 Pripov|       reče: "Saj veš, Kotlóvščak, da so Koritnici naši vasi zato
 49 Pripov|       pótem k sodbi. Povedali so, da se ta beseda more presukniti
 50 Pripov|           izgubili. Plačevali so, da so cvilíli kakor lesena
 51 Pripov|           komarja. Ka si pozabil, da so nam bili tačas Krkóvci
 52 Pripov|           še po zemlji.' ~"Menim, da ne!" vzdahne Zmrzljak. "
 53 Pripov|          ga ni kolikaj nebéščana, da bi svojim ljudem tako lepo
 54 Pripov|          Razloček je bil samo ta, da božji mož nam je dajal vse
 55 Pripov|        bilo treba šteti gotovino, da se nam je časi koža lupila.
 56 Pripov|          prej kako preleglo, samo da bi dohtar bil! Poslušaj
 57 Pripov|           Kotlóvščak! Svet misli, da so res dohtarji tako navihani.
 58 Pripov|       pred kapelico kleče prosil, da bi se opomogel vsaj do štirih
 59 Pripov|          Nu, reci zdaj, če moreš, da nisem prav govoril!" beséduje
 60 Pripov|       pripovedka razločno govori, da je sveti doktor Bežanec
 61 Pripov|       slišal in razumel. Uverjen, da mu je sam božji prst velel
 62 Pripov|            ni čudo, ako je menil, da je na oltarju treba ostati. ~
 63 Pripov|          mu je nadrobno pokazalo, da Tožbánjce zelo peče dvoje,
 64 Pripov|       pokopani doktor Zavijač ter da bi jim žal ne bilo niti
 65 Pripov|           so tako mrtvi na tožbe, da jih celo hodijo po božjih
 66 Pripov|      govori. Odgrne se mu namreč, da bi v kapelico ne bil mogel
 67 Pripov|            ko je še hodil k maši, da v cerkvi pristoji knjigo
 68 Pripov|          Kolenec. Povedati mi je, da sem zelo nestrpljiv, kako
 69 Pripov|             leti čudovita uovica, da je tako tajno zmaknjeni
 70 Pripov|            na čelu pred kapelico, da bi sami na svoje oči videli,
 71 Pripov|         nas je danes Bog osrečil, da imamo vsega dovolj!" ~"Samo
 72 Pripov|         dalje reče, "a jaz menim, da bi se veselje pokazalo tudi
 73 Pripov|   izgovori, ko s plota izpodrsne, da se na glavo postavi ter
 74 Pripov|     trikrat nazaj. Sreča njegova, da je bil na mehko padel! Prigovor
 75 Pripov|         mehko padel! Prigovor je, da izgled za sabo vleče. ~Tožbánjci
 76 Pripov|          ter jame z njim plesati, da se je zemlja tresla. ~Kdo
 77 Pripov|           Hem! hem! Ne bi verjel, da ne slišim iz vaših ozbiljnih
 78 Pripov|    pritegniti, ker si je misliti, da oni v svetnem tobotanju
 79 Pripov|          Ali se ne pripeti često, da glupi svet navdušene može,
 80 Pripov|     Galileo Galilei, ker je učil, da se zemlja suče okoli sonca,
 81 Pripov|       Vendar se mi upira misliti, da bi imeli plemenítejši duhovi
 82 Pripov|   skakanjem posel. Kdo je slišal, da se tako neumno svetniki
 83 Pripov|         Oprostite, gospod doktor, da mi je beseda "neumno" zopet
 84 Pripov|        čast neumna? Ali ne veste, da so narodi že od nekdaj s
 85 Pripov|      prekopícevanja, ne znate li, da gleda Bog samo preprosto
 86 Pripov|      jedva konec, ko župan ukaže, da štirje krepki mladeniči
 87 Pripov|         vse njegovo delo je bilo, da je pričal, kadar je bilo
 88 Pripov|    njegova zasluga je res velika. Da ni o pravem hipcu on prišel
 89 Pripov|      torej smelo kolikaj dvomiti, da se je povrnjeni pomočnik
 90 Pripov|           more se ubraniti misli, da je on prejšnjemu pomočniku
 91 Pripov|          Pipec. Ako pismo govori, da brez čuda ne spade vrabec
 92 Pripov|            Zato se ne posmehujmo, da se živ krst ni domislil
 93 Pripov|          ne preiskuje, ker trebé, da jo samo v božjem strahu
 94 Pripov|           Še tega niso zaslédili, da si je obe nogi odhodil,
 95 Pripov|         siromak tako zelo kratek, da je meril jedva malo ped
 96 Pripov|       pristaviti je z bridkostjo, da odkritosrčna zgodovina srdito
 97 Pripov|        našega pisatelja svetlika, da je utegnil biti rodu tistih
 98 Pripov|          bistroumni svet šepetal, da ima na hrbtu pasji rep,
 99 Pripov|           sam s sabo: "To se zna, da sem ga! Že poprej sem ga
100 Pripov|           se vendar! ~Ni krágulj, da bi se ne!" ~Takisto se je
101 Pripov|          O, zato, zato! Ne menim, da bi ta vrážjak zavídljivi
102 Pripov|           na ves jezik je rečeno, da jedva sovražni starec odleze,
103 Pripov|       pogleda, in kadar se uveri, da je zopet sam, naglo razveže
104 Pripov|         Doktorand Kolenec. Sreča, da kmetje niso videli, kako
105 Pripov|       spleza do nepromične sodbe, da v zadnji meri tudi to kakor
106 Pripov|         kazati za gotovo plačilo, da je pravi mur (zamorec) iz
107 Pripov|        kdo ogledoval, mislite li, da je kolikaj Željko trenil
108 Pripov|          Bežanec pred Reberníkom, da li naša verjetna pripovedka
109 Pripov|    krojaču sem že slišal. Govoré, da ga je na zemlji posebno
110 Pripov|          kupi konja, tako belega, da nobene dlake ni imel črne
111 Pripov|           šaro (barvo) samo zato, da Ljubljančani potlej niso
112 Pripov|         stran toliko zakrivljeni, da bi se zlahka bilo med njima
113 Pripov|   okovanim kravjim rogom po vasi, da je od Izvásnikove koče do
114 Pripov|       nejeverni Reberník, čitamo, da se ni dal nikoli ~spregledati
115 Pripov|           Ljudi se natepe v sobo, da je bila natlačena kakor
116 Pripov|         zato tako, ker so dejali, da treh dobrih mož delo opravlja;
117 Pripov|        ter vanjo postavijo orgle, da bode on meh vlekel. Niže
118 Pripov|       mizi je čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako zvesto in
119 Pripov|         glasnim dolžnostim, kakor da je od čistega srebra. Zanj
120 Pripov|           resnične prigodbe piše, da se na drugem koncu mize
121 Pripov|            kaj nismo zato prišli, da se pomenimo? Ali ni res
122 Pripov|           tisto? Vselej so rekli: da se zvon spozna, treba slišati
123 Pripov|        dve resnici. Ne verjemite, da bi svetnik bil našo navado
124 Pripov|    kolikor žaba volne na trebuhu, da se mu je torej mehka brada
125 Pripov|   zadovoljen povzame Bogobáznik, "da ni pritekel ta sveti zajec
126 Pripov|        smemo, ko bi tudi utrpeli, da se ga kaka nova pravičica
127 Pripov|    opréšic. Že njeno ime odkriva, da je mlajšemu zarodu Tožbánje
128 Pripov|           toliki zasluženi slavi, da je uživala stanoviten prostor
129 Pripov|          je sedela poleg pisarja, da mu je vedno v pero gledala,
130 Pripov|           imamo verjetne svedoke, da ne zategadelj, ker morebiti
131 Pripov|          ošabnost. Poudarjala je, da zánjo govore srebrna usta,
132 Pripov|       usta, ki so baš pripomogla, da se je primožila k županu,
133 Pripov|       Tako se je često pripetilo, da kadar je ona kaj hotela
134 Pripov|           je bila poprej naučila, da je torej vendar vsa Tožbánja
135 Pripov|         kateremu ni toliko upala, da bi mogel brez nje kaj pametnega
136 Pripov|         tako pravično srditostjo, da z rokama vrhu glave ploskne
137 Pripov|       Bogobáznik, ali te ni goza, da bi s tvojih besed zadela
138 Pripov|   Kovornem, ko je hodilo strašit, da se Bogu smili! Časi je opolnoči
139 Pripov|           ter jokala tako bridko, da Bog nam pomagaj. In kadar
140 Pripov|           niso imela morske noge, da nobeden človek ni dahnil
141 Pripov|      godilo? Kaplan je res dejal; da za tisto, ker se tudi Kovôrniki
142 Pripov|          potlej tako hudo godilo, da je sirota bil zanj rubljen.
143 Pripov|           prekrižal in tako milo, da so nam v očeh solzice igrale,
144 Pripov| trdovratno mižal, ker nič ne veš, da je živ prišel od ondod,
145 Pripov|         jih ne bodo nikoli imeli, da nam ga res niso bili ukradli
146 Pripov|          tukaj sedeti, mislil je, da vsaj ženam se ne more pod
147 Pripov|      zavpil tako živo ter krepko, da so mu od tega dneva rekli
148 Pripov|        res. Pleníca zna govoriti, da bi jo bilo vredno poslati
149 Pripov|     vstane, četudi bojazljivo, in da bi prejšnjo svojo nepremišljenost
150 Pripov|         Jaz nisem takisto mislil, da bi svetniku morebiti kako
151 Pripov|         mu daj zdravje! Saj vemo, da brez njega toliko opravimo,
152 Pripov|           bi se nam ne bilo bati, da bi zdaj spet kam ušel, ker
153 Pripov|        teta Pleníca, ki vsi vemo, da je pametna žena. Takisto
154 Pripov|       Pipec. Sveto poročilo piše, da za ~Bogobáznikom vstane
155 Pripov|     neumno verížil. Vse nam kaže, da svetnik se je povrnil res,
156 Pripov|     Morebiti časi ni toliko imel, da bi si bil enkrat zakuril
157 Pripov|           tisto je težko verjeti, da bi se res mislil svetnik
158 Pripov|         medom in materino dušico, da jih lepo ogrene, prebito
159 Pripov|         je, kako bi ga privadili, da spet sam od nas kam ne popihne?" ~
160 Pripov|          Zdaj župan tako skrivaj, da je videl obilnejši del zbora,
161 Pripov|        ženo, katera takoj zapazi, da je povprašuje, ali mu je
162 Pripov|       umeje; a ker je bilo očito, da mnogi Tožbánjci s teto Pleníco
163 Pripov|      zvedel, kako bi se naredilo, da svetnik kam ne uide. Temu
164 Pripov|        ostani zgrda, kadar vidiš, da si potreben! ~Ali nismo
165 Pripov|        tiste perutničaste sulice, da namesto nas hodita ponoči
166 Pripov|       stražo, ker so babe dejale, da jih je strah samih doma? ~
167 Pripov|          Katere babe? Kako je to, da bab takrat ni bilo strah,
168 Pripov|           prišli vsi tako pijani, da ste mački teta dejali. Uboge
169 Pripov|            Župan je dovolj čutil, da ga je Tesla pri polti usekala;
170 Pripov|        Tesla pri polti usekala; a da je stvar dobila nekoliko
171 Pripov|          Zgodovina odkrito priča, da se je Tepéžkan res bal svoje
172 Pripov|         tako ali tako, tisto vem, da imata Gládež in Kozoglav
173 Pripov|     milosti zapisan tako globoko, da njegove svetinje vsako noč
174 Pripov|         Tako bodi, možje! Ni pes, da ga ne bi ustavila, ako bi
175 Pripov|       oznanja zelo nepristransko, da ta mož kosti svojega telesa
176 Pripov|          kakor sršeni. Menite li, da ne bi zdaj mogel jaz na
177 Pripov|        Premislite, kaj počenjate, da vas božja roka ne potiplje!
178 Pripov|      možje!" ~Zapisano je ostalo, da so te besede zelo potrle
179 Pripov|       poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej molče premišljal
180 Pripov|     pravde, katere, je že mislil, da ima v žepu. Naposled se
181 Pripov|    ukrenili. Pogovorimo prosjaka, da to delo prevzame; on ga
182 Pripov|          ker božja volja ni bila, da bi ga mi grešniki prvi oslédili.
183 Pripov|        misli in kako bi rad imel, da bi nam ne bilo napak in
184 Pripov|           te besede tako ugajale, da se mu je razlil sončen smeh
185 Pripov|        poročilo posebno poudarja, da je že od mize vstajal. A
186 Pripov|        kateri cerkvi se je učilo, da je greh o svetem Telesu,
187 Pripov|        pritakne: "Če res mislite, da človeku pred kapelico ne
188 Pripov|          še malo tukaj počakajmo, da zvemo, kako bi mu ustregli.
189 Pripov|         mu ustregli. Ako namigne, da bi s prosjakom govoril,
190 Pripov|         njemu, dve pravdi stavim, da pojde; saj sta si med seboj
191 Pripov|     Razoglav Kozoglav!" in rekli, da je prav tako, zato, ker
192 Pripov|        tako, zato, ker so vedeli, da se Kozoglav ne bode smel
193 Pripov|          smel od kapelice ganiti, da bi jih podil, če jim na
194 Pripov|          Doktor Pipec. Dovolitev, da mi je svobodno ~Kovaško
195 Pripov|           Oprostite! Zdaj vidite, da ne utegnem; kajti za oknom
196 Pripov|          Oboje se ne dá obenem. A da vam ustreem vendar, kolikor
197 Pripov|         verjeti, ker sami vidite, da mi današnji list brani,
198 Pripov|         in Kozoglavu župan ukaže, da vzameta sulici ter odideta
199 Pripov|      Izpovedita se čiste resnice, da vaju ne zadene kazen iz
200 Pripov|        župan na stražo samo zato, da ponoči zopet kam ne pobegneš
201 Pripov|         oznaníta vsem Tožbánjcem, da mi je znova pri vas ostati
202 Pripov|      božje modrosti, katera hoče, da vam bodem pomagal v pravdah
203 Pripov|         in svitke v strop metati, da so se okna tresla. Ko se
204 Pripov|       tudi za dohtarja, treba je, da jutri kako zvemo, če zna
205 Pripov|            Kako morete ~vprašati? Da bi svetnik etecetre ne znal!
206 Pripov|        nekdaj ~vprašali, kako je, da tako hitro zvrši sleherno
207 Pripov|     pravdo, odgovoril je šaljivo, da zato, ker vselej in o pravem
208 Pripov|         česar ne zna vsak doktor. Da so mu kmetje verjeli tako
209 Pripov|         po zavrtih nekam izginil, da nikdo ni vedel kam, ker
210 Pripov|        jutranji hlad ga predrami, da se pokonci vzpne ter v poprejšnji
211 Pripov|           tako daleč od kapelice, da se ne bi vanjo moglo vse
212 Pripov|          vse slišati, reče: "Kaj, da bi naš svetnik vendar vsaj
213 Pripov|         se imenuje! Možje govore, da se noben dohtar ne more
214 Pripov|   skrivnost in ohranil jo v srcu, da jo je porabil, kadar je
215 Pripov|         zvedi tukaj današnji dan, da sem jaz sam sveti Henoh,
216 Pripov|         Bog živega vzel v nebesa, da ga zopet k ljudem pošlje,
217 Pripov|           sabo, ker je Bog velel, da se je tako zgodilo. Ni me
218 Pripov|         me je bil gnal božji duh, da sem se tam izučil vsega,
219 Pripov|        kateri, ako je bilo treba, da niso uganili, da imajo med
220 Pripov|           treba, da niso uganili, da imajo med sabo samega svetega
221 Pripov|      druge pomočnike. Mislite li, da vam bode po sedaj treba
222 Pripov|           kaj govori sveto pismo, da volu, kadar vrší žito, ne
223 Pripov|           in zavpije: "Kaj meniš, da se nisem domislil, kdo si,
224 Pripov|         brez tebe tako vrtoglavi, da so staro pošteno ime svojega
225 Pripov|        Tožbánjo vas! Ne misli ne, da so polhi prasci!" ~Ko hudičev
226 Pripov|        svetnika tako za uho poči, da je tri sonca videl in da
227 Pripov|          da je tri sonca videl in da so mu svetle solze udrle
228 Pripov|        Njegova posebna strast je, da se namesto svetnikov postavlja
229 Pripov|       pomeče jajca drugih ptičev, da svoja nese vanj. Tako je
230 Pripov|         Bežanec malo oči odprl in da so zatorej odsihdob v Korotan