| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] ušla 1 užitek 1 uživala 1 v 160 vaju 1 valentina 1 vam 17 | Frequency [« »] 262 in 247 se 230 da 160 v 145 ne 130 na 123 bi | Fran Levstik Sveti doktor Bežanec v Tožbanji vasi IntraText - Concordances v |
Part
1 Uvod | namreč razne knjige, hodi v gledališče, sključen lazi 2 Uvod | gledališče, sključen lazi v podzémeljske jame po nenavadne 3 Uvod | in kamenje, slamo tlači v mehove mrtvih mačk in ptičev, 4 Uvod | plat njegovega značaja, v svoji prodalnici na steklu 5 Uvod | nedaleč od vélikega trga, v rokopisu izdaje novine, 6 Uvod | nepravopisno zgrajeno, ki v njem često udriha sam sebe, 7 Uvod | imenuje doktor Pipec in v teh novinah, katerim jako 8 Uvod | mu kaka preprosta duša. V Pipčevo prodalnico, kjer 9 Uvod | načelo enako dobro. Samo v Kovaško kládivo nikoli nič 10 Uvod | prijatelj nima nikakršne soli v peresu. A nedelaven vendar 11 Uvod | nedelaven vendar ni, kajti v déžel pošilja pesmi in igre: 12 Uvod | po ene "božične jaslice" v dramatični obleki in potem 13 Uvod | učenjakov. Ponavljam jo v Zvonu blagovoljnim čitateljem. ~ 14 Uvod | porojena morebiti celo v humorističnih možganih doktorja 15 Uvod | značaj ter tudi razmerje, v katerem se čutita med sabo. 16 Pripov| pustil Bežanca daleč za sabo v svetosti! ~Doktor Pipec. 17 Pripov| doktorandom, ki si potlej v sveta nebesa postavimo dva 18 Pripov| njegov poznejši pridevek, v katerem se je tako poimenitil. ~ 19 Pripov| zasukniti, da mu je bilo v kratki dobi pobegniti iz 20 Pripov| me usmili?" -- Ko je tako v se pogreznjen meril svojo 21 Pripov| palico debele solze točil v dolgo, sivo brado, zabliskne 22 Pripov| izprehajat ali njivo orat ali v senožeti kosit ali v gozd 23 Pripov| ali v senožeti kosit ali v gozd po drva ali k maši 24 Pripov| gozd po drva ali k maši ali v semenj ali kam drugam -- 25 Pripov| najmanjše bolšíce ne dene v ušesa. Poznejše pripovedke 26 Pripov| tudi podobi namesto palice v roko vtaknili leseno sekiro 27 Pripov| tako bistroumno popravili v krepko pomoč dušnim in telesnim 28 Pripov| je bilo preiskavanje tudi v cerkvíci, kjer so uradniki 29 Pripov| najmanjše želje, pobegniti v svoje poprejšnje domovanje, 30 Pripov| domislil iti malo pogledat v poprejšnjo hišo, kako bi 31 Pripov| Doktorju Bežancu se je namreč v njegovem bridkem premišljevanju 32 Pripov| krajev z nizkim oglavjem, v roki je držal debelo grčavo 33 Pripov| to meri, da se je vršila v tisti kapeli, katero sem 34 Pripov| jo imam! ~Doktor Pipec. V spisih velikih mož je kakor 35 Pripov| spisih velikih mož je kakor v rudniku zakopanega mnogo, 36 Pripov| je samo tisti pisatelj, v čigar delih je več, nego 37 Pripov| prosjak (berač) s palico v roki pristoka po cesti. 38 Pripov| preden se je hotel oglasiti v bližnji vasi, ki je stala 39 Pripov| ustraši, da z uma zmaknjen v začetku ni vstati ne more. 40 Pripov| prideta za njim po cesti v glasnem pogovoru, kakor 41 Pripov| da že nista mogla videti v kapelo, v katero se je vendar 42 Pripov| nista mogla videti v kapelo, v katero se je vendar slišalo 43 Pripov| klobuk s kljuke, palico v roke ter s kratkim pótem 44 Pripov| gane, kolikor kosec kruha v roki; vsak dan je je manj: 45 Pripov| desete pravde še prva ni v kraju! Verjemi ali ne verjemi, 46 Pripov| po gosposki vladati in še v mošnjiček devati?" ~"Zlodej 47 Pripov| Zmrzlják po kolovozniku v Tožbánjo vas. ~Doktorand 48 Pripov| poteh prosit. Ko to stvar v srcu razbira in premleva, 49 Pripov| Odgrne se mu namreč, da bi v kapelico ne bil mogel priti 50 Pripov| po vseh deželah sveta. In v roko jo prime, kakor je 51 Pripov| ko je še hodil k maši, da v cerkvi pristoji knjigo držati 52 Pripov| svetniku. Tako pripravljen ter v božjo voljo vdan čaka in 53 Pripov| razplete! A kaj je prosjak v Tožbánji vasi opravil? ~ 54 Pripov| utripalo, kakor bi delalo v stopah, česar naša sveta 55 Pripov| najprvo oči bogoslužno pošlje v kapelico, od koder jih obrne 56 Pripov| kapelico, od koder jih obrne v nebesa ter s povzdignjenima 57 Pripov| resnico ali peklensko laž!" ~V tem slovesnem hipu vzdigne 58 Pripov| možje, kateri so držali v rokah klobuke že poprej, 59 Pripov| ali na vseh vernih duš dan v cerkvi. Kadar ljudstvo zopet 60 Pripov| zakriče vsi kakor vrabci v zrelem prosu: "Živ, živ 61 Pripov| priliki nikakor ni mogel biti v svesti, kaj je povedal s 62 Pripov| se veselje pokazalo tudi v svojem pravem oblačilu. 63 Pripov| je božjega, tako se zdaj v svetosti radujmo dejanski, 64 Pripov| možje in žene, še otroci v samih srajcah, katerim je 65 Pripov| moža stalo mnogo truda, a v podpori mlajših rok je vendar 66 Pripov| ker si je misliti, da oni v svetnem tobotanju trebuhu 67 Pripov| može, kateri visoke misli v sebi nosijo, imenuje brezpametne? 68 Pripov| sprave? A tako daleč nazaj v stare čase ni treba ni sezati, 69 Pripov| komur se prosjaška palica v roki ugreje, ne odloži je 70 Pripov| dobival obleko ter vsak dan v drugi hiši gotovo hrano 71 Pripov| Reberníkove imovine, celo v zemljiške bukve vpisati; 72 Pripov| nista videla, četudi sta v dolgem pogovoru stala blizu 73 Pripov| preiskuje, ker trebé, da jo samo v božjem strahu verujemo. 74 Pripov| do tal presvetega oltarja v kapeli. A razodenem li vam 75 Pripov| grešnik se tako popisuje v izvoljenih knjigah: bil 76 Pripov| glavo držé, pod kapelico v neki sódolini svojega travnika 77 Pripov| se mu novega prebivalca v stari kapelici ni nič treba 78 Pripov| tista njegova slaba ura, v kateri bi se nikakor ne 79 Pripov| dar usmiljene krčmarice v Lokánjem selu, namreč lepo 80 Pripov| pomočnik s klobasami petku v bran postavlja! ~Doktor 81 Pripov| premišljáje vendar potem v duhu spleza do nepromične 82 Pripov| do nepromične sodbe, da v zadnji meri tudi to kakor 83 Pripov| se je govorilo in delalo, v resnici leti nanj, česar 84 Pripov| njega vohal? ~Doktor Pipec. V Ljubljani je bil krojač, 85 Pripov| tudi sam počrni ter odide v Tirole in tamkaj se ljudem 86 Pripov| občinske odbornike takoj v sejo povabi župan, s katerim 87 Pripov| zavalúšnega telesa, nego v temnih nočeh je celo skokonog 88 Pripov| zapoditi z ocepkom ali polenom v roki ter nekolikrat še huje 89 Pripov| grdogledi pridevek. ~Izbran je v župana bil samo s tega modrega 90 Pripov| zatóčilo. Tega zdaj pokliče ter v svoji pravici in oblasti 91 Pripov| okljukih. Ljudi se natepe v sobo, da je bila natlačena 92 Pripov| vzame. In župan sede gor v kot za mizo pod stekleno 93 Pripov| priznanim zaslugam samo v ta imenitni dan za nameček 94 Pripov| po zemlji; a na levici se v navadni prostor dene občinski 95 Pripov| prekladal, kadar ni bilo v pisarnici prevelikega posla; 96 Pripov| čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako zvesto in brez 97 Pripov| so ga bili naši predniki v Rádovljici kupili. Zini, 98 Pripov| možiček, ki je imel toliko zob v glavi, kolikor žaba volne 99 Pripov| prinesel na tovoru, lepo v slamo zavitega, po stari 100 Pripov| sveti zajec danes prvič v tožbanjski zelnik. On že 101 Pripov| niti spodobilo, a vendar v svoji potrpežljivosti zopet 102 Pripov| zaplapolajo, kakor bi ogenj v slamo vrgel ter posebno 103 Pripov| svet zaradi česar je bila v toliki zasluženi slavi, 104 Pripov| uživala stanoviten prostor v občinskem odboru, kjer je 105 Pripov| pisarja, da mu je vedno v pero gledala, če dela prav 106 Pripov| žena. Če se je res malokdaj v sejah oglašala, imamo verjetne 107 Pripov| mogel brez nje kaj pametnega v pródaj postaviti. Imela 108 Pripov| velike naočnike, brez katerih v seji nikoli ni odprla ust 109 Pripov| časi uboga obsojena duša, v dolgih škornjih vsa skrita, 110 Pripov| narejen sveti Donat samo v podobi na platnu; a tožbánjski 111 Pripov| in tako milo, da so nam v očeh solzice igrale, po 112 Pripov| ter z njim šel k Mazincu v krčmo na polič dobrega vina; 113 Pripov| krščenem svetu, celo dol v turško zemljo. Tako se mu 114 Pripov| bi jo bilo vredno poslati v državni zbor na Dunaj. ~ 115 Pripov| ljudje! To vem jaz, ki sem v poprejšnjih letih od svetega 116 Pripov| pripovedujem, in toliko je meni šlo v glavo, kar so oni z menoj 117 Pripov| Pes in izgaga sta šla v Rim; pes je prišel, izgage 118 Pripov| časi pol vasi k dohtarju v Ljubljano, od koder vas 119 Pripov| videz, kakor bi vam samo v preglavico bile na svetu. 120 Pripov| katera je iz edinega očesa v glavi nanj streljala tako 121 Pripov| hrustoma pobegniti, če je tudi v božji milosti zapisan tako 122 Pripov| zdaj obilo pogumneje nego v poslednjem govoru in takisto 123 Pripov| torej molče premišljal in v mizo srepó gledal, kakor 124 Pripov| katere, je že mislil, da ima v žepu. Naposled se vendar 125 Pripov| Kdo je še kdaj slišal in v kateri cerkvi se je učilo, 126 Pripov| podil, če jim na misel pride v Jázbarjeve kravájnice hruške 127 Pripov| utegnem; kajti za oknom v skritem kotu mi bode poslušati, 128 Pripov| na dolgo raztegnjena čita v pobožnem poročilu, ki se 129 Pripov| poveste, kakor se je ohranila v tem poročilu samem, gospod 130 Pripov| zamišljen raz oltar izpregovori v debelem basu naslednje besede: ~" 131 Pripov| Potem Gládež kleče in v tla pripognjen reče: "O 132 Pripov| reče: "O božji svetnik, naj v tvojih očeh najdeta milost 133 Pripov| prestola ukaže: "Vrnita se v miru ter oznaníta vsem Tožbánjcem, 134 Pripov| hoče, da vam bodem pomagal v pravdah in drugih stiskah 135 Pripov| Vsa preplašena prisopeta v županjo sobo ter povesta 136 Pripov| klobuke, peče in svitke v strop metati, da so se okna 137 Pripov| pozabimo, ker dohtar brez nje v današnjih časih ne velja 138 Pripov| ve, kdaj in kam je treba v pisanju postaviti "et caetera", 139 Pripov| Reberník ni prišel pit, nego v trdni temi je prijel za 140 Pripov| da se pokonci vzpne ter v poprejšnji red postavi na 141 Pripov| skrivnost in ohranil jo v srcu, da jo je porabil, 142 Pripov| molče in bogoslužno zijala v oltar na vrnjenega patrona, 143 Pripov| katerega je Bog živega vzel v nebesa, da ga zopet k ljudem 144 Pripov| delil brez krstnega imena v leseni podobi, a zdaj me 145 Pripov| kakor je ne zna krščena duša v devetih deželah. Vse to 146 Pripov| zategadelj, ker je večni oča v svoji milosti videl, kako 147 Pripov| vam ne bodem pomagal samo v pravdah, nego bodem tudi 148 Pripov| samí radovoljno podarite v puščico. A to vam je znano, 149 Pripov| odrjové: "Za nas Boga prosi!" ~V tem hipu se izza kapele 150 Pripov| častito sivo brado, pogleda mu v oči in zavpije: "Kaj meniš, 151 Pripov| sem še kupčeval po svetu! V Ljubljani si bil, na Vrhniki 152 Pripov| Vrhniki sem te zasledil, v Postojni si hlače trgal, 153 Pripov| Postojni si hlače trgal, v Novem mestu si ubožec pisaril, 154 Pripov| mestu si ubožec pisaril, v Ribnici, ako se ne motim, 155 Pripov| zdaj bi rad sleparil tukaj v Lisičji glavi uboge neumneže, 156 Pripov| svojega sela prekrstili v Tožbánjo vas! Ne misli ne, 157 Pripov| z ocepki in s poleni, a v tem hipu zadaj zakriči krepko 158 Pripov| vrgel svetega Avguština, ter v njega mesto sam na oltar 159 Pripov| mesto sam na oltar stopil v škofovi kapi in mašnem plašču 160 Pripov| in da so zatorej odsihdob v Korotan po lipova jabolka