Part

  1 Uvod  |       značaja, v svoji prodalnici na steklu tistih oken, kjer
  2 Uvod  |          sam sebe, da laže potlej na druge plane, se imenuje: "
  3 Uvod  |        list mimo gredočim, izhaja na oknu, kadar urednika sreča
  4 Uvod  |      bogatejša ali ubožnejša, ter na vsakih dvajset let po ene "
  5 Pripov|           ne mine, ko se moj list na slavnem oknu prikaže strmečemu
  6 Pripov|        more za sabo pustiti, bode na slavo tudi nam vsem doktorjem
  7 Pripov|       Koliko je praznega prostora na zemlji, a jaz ga nimam,
  8 Pripov|         svojo trdo srečo ter oprt na palico debele solze točil
  9 Pripov|           poslednja moč umrla baš na cesti pred kapelico, na
 10 Pripov|           na cesti pred kapelico, na katere prostornem oltarju
 11 Pripov|         kakor je razločno čitati, na velikem oltarju svoje cerkvíce
 12 Pripov|           ker pošten sveti Jurij, na čigar mesto so ga postavili,
 13 Pripov|       drugačnimi šarami (barvami) na hitrem po kmetski premazali
 14 Pripov|       nikoli ni prišla do dobrega na dan; a z nekako gotovostjo
 15 Pripov|         nespodobnega dela se niso na njem sramovali. Ako bi se
 16 Pripov|        bil debelo začudil, ker bi na svojem prostoru našel --
 17 Pripov|           božji prst veli stopiti na izpraznjeni oltar, kamor
 18 Pripov|        bilo vse drugo izpodletelo na zemlji. ~Doktorand Kolenec.
 19 Pripov|       posebno zategadelj, ker vse na to meri, da se je vršila
 20 Pripov|        njim samim, dokler so bili na svetu, nikdar ni prišlo
 21 Pripov|           svetu, nikdar ni prišlo na um; a njihovi tolmači so
 22 Pripov|        tako? -- A vrniva se zopet na poprejšnje ter zvedite,
 23 Pripov|       doktor Bežanec jedva zlezel na oltar, ko star prosjak (
 24 Pripov|           je baš tedaj popravljal na svojem prestolu. ~Prosjak
 25 Pripov|          ogledovati, in res najde na starem prostoru prejšnjega,
 26 Pripov|        patronu, ki je prej vladal na njega mestu, a vse drugo
 27 Pripov|         Bog jim daj dobro, saj so na božji pravici, to ime zaslišijo,
 28 Pripov|      mahoma ne odpravi, ostala bi na Tožbanjcih sramota večne
 29 Pripov|          Zdaj ni tako! Preglavica na preglavico leze. Saj znamo,
 30 Pripov|        božji mož nam je dajal vse na upanje, razen kar je stroškov
 31 Pripov|        smo si zdaj siromaki s tem na zgubi, ko namesto desete
 32 Pripov|         so navihani! En dohtar bi na obilici živel samo o nas
 33 Pripov|           in trideset gospodarjev na dobrih zemljiščih. Razen
 34 Pripov|        hodi vsako leto po dvakrat na sveti Kum in po trikrat
 35 Pripov|           sveti Kum in po trikrat na sveti Záplaz k sveti Neži
 36 Pripov|          božji prst velel stopiti na oltar, ni čudo, ako je menil,
 37 Pripov|         čudo, ako je menil, da je na oltarju treba ostati. ~Kotlóvščakovo
 38 Pripov|       Zavijaču, ker so tako mrtvi na tožbe, da jih celo hodijo
 39 Pripov|           je Bog častito postavil na oltar. Hitro, kakor mu poprej
 40 Pripov|         gleda, kaj po sedaj pride na vrsto. ~Doktorand Kolenec.
 41 Pripov|      zmaknjeni svetnik zdaj zopet na oltarju, in sicer živ, morebiti
 42 Pripov|     prosjakom, izvoljenim poslom, na čelu pred kapelico, da bi
 43 Pripov|         pred kapelico, da bi sami na svoje oči videli, kar so
 44 Pripov|           treba zdelo: "Ozrite se na ta preblaženi oltar in sami
 45 Pripov|        doktor ~Bežanec desno roko na tožbánjski narod, mrmraje,
 46 Pripov|            Med blagoslovom padejo na kolena žene in tudi možje,
 47 Pripov|         že poprej, odkar so stali na tem posvečenem prostoru.
 48 Pripov|      prostoru. Babice jemó trkati na prsi, vzdihovati, naglas
 49 Pripov|        solz nego veliki petek ali na vseh vernih duš dan v cerkvi.
 50 Pripov|          Potem župan stežka zleze na plot, ker je bil rejen mož
 51 Pripov|          s plota izpodrsne, da se na glavo postavi ter prekopicne
 52 Pripov|          Sreča njegova, da je bil na mehko padel! Prigovor je,
 53 Pripov|           vrečami prepet skopíčil na glavo, kar je okornega moža
 54 Pripov|           se z njo skokoma zavrti na čast povrnjenemu svetniku.
 55 Pripov|          svojo ali ne; kajti Bogu na čast ni nič greh, kakor
 56 Pripov| porcijúnkula ter mnoga božja pota na zemlji. Brezzobe starice
 57 Pripov|         svetnem tobotanju trebuhu na korist niso bili niti kolikaj
 58 Pripov|     večera poigravajo majki božji na korist in poštenje. ~Doktorand
 59 Pripov|           dali ta užitek do smrti na vso Tožbánjo vas, razen
 60 Pripov|         je našel doktorja Bežanca na oltarju. In súčimo stvar,
 61 Pripov|           Doktorand Kolenec. Kdor na vse strani učeno presodi,
 62 Pripov|   bistroumni svet šepetal, da ima na hrbtu pasji rep, katerega
 63 Pripov|   naposled izgine, pogan z motiko na rami prileze ter svetnika
 64 Pripov|          daleč, oko nagibáje zdaj na levo stran zdaj na desno,
 65 Pripov|           zdaj na levo stran zdaj na desno, kot bi premerjal
 66 Pripov|       koder božjega človeka zopet na vse strani ogleda tako do
 67 Pripov|         Kaj te je prineslo semkaj na oltarček, in te je? Kdo
 68 Pripov|          je bil petkov dan; kajti na ves jezik je rečeno, da
 69 Pripov|          slišal. Govoré, da ga je na zemlji posebno veselilo,
 70 Pripov|      dlake ni imel črne ali rjave na sebi. Ko ni bilo krme, novcev
 71 Pripov|          namreč jedva s prosjakom na ramah vrnejo domov, ko občinske
 72 Pripov|     Rožanca, ki je nosil obe nogi na vnanjo stran toliko zakrivljeni,
 73 Pripov|        krivénčil in tako prekleto na dolgo trobil, kakor bi izraelskemu
 74 Pripov|      dokler je hodil po zemlji; a na levici se v navadni prostor
 75 Pripov|    Tožbánjcev ne more prehvaliti. Na mizi je čakal kozji zvonec,
 76 Pripov|     resnične prigodbe piše, da se na drugem koncu mize prvi oglasi
 77 Pripov|         glavi, kolikor žaba volne na trebuhu, da se mu je torej
 78 Pripov|         ga je bil Skočír prinesel na tovoru, lepo v slamo zavitega,
 79 Pripov|          je bila drugo leto potem na Pétražah levo nogo zlomila
 80 Pripov|             Pobožna pripovedka je na tem mestu pač malo čemerna,
 81 Pripov|          ona pomagala pripótovati na ta žalostni svet zaradi
 82 Pripov|            kateremu je zmerom kaj na uho pripovedovala, kar je
 83 Pripov|           torej namesto nje stopi na prste, ako je treba. Tako
 84 Pripov|           je bilo predlansko leto na Kovornem, ko je hodilo strašit,
 85 Pripov|      stegno brez bedra prijezdilo na pisanem Ništarcu, ki je
 86 Pripov|   Ništarcu, ki je ob kraji votel, na sredi ga nič ni; časi strašna
 87 Pripov|        kjer je izzuvalnik potrkal na vsaka vrata, če niso imela
 88 Pripov|         sveti Donat samo v podobi na platnu; a tožbánjski pomočnik
 89 Pripov|            katero smo vsi gledali na svoje oči o belem dnevu?
 90 Pripov|        njim šel k Mazincu v krčmo na polič dobrega vina; a ker
 91 Pripov|     vredno poslati v državni zbor na Dunaj. ~Doktor Pipec. Zategadelj
 92 Pripov|         svetega Jurija drva sekal na Hrvatskem. Zmrzlják je dobro
 93 Pripov|           menoj šel, z menoj, tja na Štajersko, in onkraj Náprha,
 94 Pripov|          človeku pred nos prilete na kako vejo? Vendar, če ne
 95 Pripov|         namesto nas hodita ponoči na stražo, ker so babe dejale,
 96 Pripov|            radi, četudi se delate na videz, kakor bi vam samo
 97 Pripov|        vam samo v preglavico bile na svetu. Svoje žene vprašaj,
 98 Pripov|       tudi on se je po sili držal na smeh, kateri je torej bil
 99 Pripov|          Kozoglav po toliko plače na leto, po kolikor trije čedniki
100 Pripov|           in Kozoglav naj stojita na straži ponoči in podnevi.
101 Pripov|        Bogobáznik še enhrat stopi na prste. Sveta pripovedka
102 Pripov|           da ne bi zdaj mogel jaz na vas, ako bi kolikaj hotel,
103 Pripov|    Tožbánjce, kolikor jih je bilo na sedežih in kolikor na nogah,
104 Pripov|        bilo na sedežih in kolikor na nogah, posebno župana, ki
105 Pripov|       spravljeno, zato njega spet na cesto odpravimo! Svetnik
106 Pripov|        sulico! Ali ni vse to Bogu na čast? Kdo je še kdaj slišal
107 Pripov|         velika noč ali sveto Telo na pratiki -- nu, kaj ne moreta
108 Pripov|           da bi jih podil, če jim na misel pride v Jázbarjeve
109 Pripov|     kravájnice hruške klatiti ali na Otrépovi njivi zakuriti
110 Pripov|         Kovaško kládivo prilepiti na okno. Čitajte sami, gospod
111 Pripov|         zdaj zvršiti jo, kakor se na dolgo raztegnjena čita v
112 Pripov|           razoglava pred kapelico na stražo. Služabnika se hitro
113 Pripov|           in pobožno stopita vsak na svojo stran svetega doktorja,
114 Pripov|         besedah trepetaje ~padeta na kolena ter se jameta na
115 Pripov|           na kolena ter se jameta na prsi trkati. Nobeden se
116 Pripov|      Bežanec se zopet oglasi: "Ti na desni strani, ki si starejši,
117 Pripov|            katera je poslal župan na stražo samo zato, da ponoči
118 Pripov|         pravdah in drugih stiskah na zemlji; a jutri zjutraj
119 Pripov|          v poprejšnji red postavi na oltar. Zora jedva poči,
120 Pripov|       Zora jedva poči, ko s kebli na glavah proti Grebeníkovem
121 Pripov|         bogoslužno zijala v oltar na vrnjenega patrona, kateri
122 Pripov|           ga je kje posebno treba na zemlji. ~Poprej sem vam
123 Pripov|           petih dni in trijeh ur. Na Dunaj me je bil gnal božji
124 Pripov|        doktor, kateri piše pravde na zemlji. Posebno slovečo
125 Pripov|        govoru popadajo vsi kmetje na kolena ter prosjak Žíkrep
126 Pripov|        svetu! V Ljubljani si bil, na Vrhniki sem te zasledil,
127 Pripov|       namesto svetnikov postavlja na oltarje. Že lani je na Junčem
128 Pripov|  postavlja na oltarje. Že lani je na Junčem bil naredil kakor
129 Pripov|  Avguština, ter v njega mesto sam na oltar stopil v škofovi kapi
130 Pripov|      zasvetilo, kako hudobni svet na vse straní dere nedolžno