Part

 1 Uvod  |        mesto se po pravici ponaša z dvema posebnima človekoma.
 2 Uvod  |      rezilo. ~Poleg tega se ubija z neštetimi postranskimi posli,
 3 Uvod  |        starikavega "literata", ki z novinarskim drobižem in
 4 Uvod  |           novinarskim drobižem in z dopisi zaklada liste vsega
 5 Uvod  |    povodnih možéh", in take spiše z velikim zadovoljstvom ter
 6 Pripov|           se dr. Costa pripravlja z brevirji, svetimi pismi
 7 Pripov|         novega in starega zavéta, z brojanícami, škapulirji
 8 Pripov|          širokem svetu in prideta z najinimi spisi do poznih
 9 Pripov|          Pipec. Sveta povest piše z jasnimi besedami, da je
10 Pripov|           še trdno podobo so samo z drugačnimi šarami (barvami)
11 Pripov| prihodnjih časov. In vselej so se z njim okoristili kolikor
12 Pripov|       prišla do dobrega na dan; a z nekako gotovostjo bi se
13 Pripov|    potrebni klobuk širokih krajev z nizkim oglavjem, v roki
14 Pripov|           ter se tako ustraši, da z uma zmaknjen v začetku ni
15 Pripov|    katerega smo se potlej zastonj z njimi pravdali? Celo babe
16 Pripov|           pet. Dokler smo bili še z domačim svetnikom založeni,
17 Pripov|      pravd. In zdaj s tega namena z romarsko palico in rdečo
18 Pripov|         Ali bi se ne mogel dohtar z ženo in otroki ob tem po
19 Pripov|         ter ga potem poblagoslovi z latinskimi besedami, katere
20 Pripov|      vstane, oči otiraje nekateri z rutami, nekateri z rokavi,
21 Pripov|       nekateri z rutami, nekateri z rokavi, ženske z zastôri,
22 Pripov|         nekateri z rokavi, ženske z zastôri, neka stara mati
23 Pripov|         mati daleč tam zadaj celo z rešetom, zakriče vsi kakor
24 Pripov|          enakega neče namigniti: "Z veselja so tukaj že solze
25 Pripov|          poprej vzdihovali, potem z glasnim vpitjem Bogu dajali,
26 Pripov|     prosjak je odvrgel palico ter z vrečami prepet skopíčil
27 Pripov|           Ta važna stvar je jedva z božjo pomočjo dovršena,
28 Pripov|          zgrabi prosjaka ter jame z njim plesati, da se je zemlja
29 Pripov|           prime svojo devo ter se z njo skokoma zavrti na čast
30 Pripov|         Lóža, nad Plescí, je gora z romarsko cerkvijo, posvečeno
31 Pripov|       listja in trave ter o godbi z mešičkom od ranega jutra
32 Pripov|     katere so Tožbánjci res imeli z vrhom. ~Nego zopet se vrníva
33 Pripov|      vrabec s strehe, las človeku z glave, kako bi se torej
34 Pripov|           nogi odhodil, ker je že z rojstva bil nad kolenjo
35 Pripov|          je godilo, pristaviti je z bridkostjo, da odkritosrčna
36 Pripov|       oslinil prste leve roke ter z njimi se umival po obrazu,
37 Pripov|    množica naposled izgine, pogan z motiko na rami prileze ter
38 Pripov|          ogla do ogla; pozneje se z mačjimi koraki primakne
39 Pripov|       sekire namesto dežja padale z nebes, domislim se vendar! ~
40 Pripov|           se nikakor ne bil krčil z jajci in maslom, niti ne
41 Pripov|          jajci in maslom, niti ne z mastjo zabeljene ocváre,
42 Pripov|       kruha ter začne tako spešno z usti gibati, kakor bi za
43 Pripov|          je kolikaj Željko trenil z nosom ali ušesom. Nikoli!
44 Pripov|         Belo kljuse namaže povsod z jako zeleno šaro (barvo)
45 Pripov|          bilo časi treba zapoditi z ocepkom ali polenom v roki
46 Pripov|           in oblasti naglo zapodi z okovanim kravjim rogom po
47 Pripov|        poštenjak morebiti nadejal z njene svetosti, ker je nevedni
48 Pripov|        poprej utegnila pogovoriti z možem, kateremu ni toliko
49 Pripov|           pravično srditostjo, da z rokama vrhu glave ploskne
50 Pripov|            razen tistega prepička z báčevo materjo Košáro za
51 Pripov|        smreke cesto pometala tako z veseljem kakor nobena dekla;
52 Pripov|       dolgih škornjih vsa skrita, z lesenim izzuvalnikom, zadaj
53 Pripov|          zapre ter naočnike vzame z nosa, hitro vse Tožbánjke,
54 Pripov|        bil pod pazdubo prijel ter z njim šel k Mazincu v krčmo
55 Pripov|      ljubi, ko bi naš svetnik bil z menoj šel, z menoj, tja
56 Pripov|          svetnik bil z menoj šel, z menoj, tja na Štajersko,
57 Pripov|           šlo v glavo, kar so oni z menoj govorili, kakor bi
58 Pripov|          panjem, kateri se namaže z medom in materino dušico,
59 Pripov|          razgibati, in potlej Bog z njimi! Išči jih, če veš,
60 Pripov|           sicer, a vendar pritrdi z levim očesom in župan se
61 Pripov|     grobom pokriti vojščaki stoje z mečem in sulico! Ali ni
62 Pripov|         po mestih toliko pokritih z orožjem hodi pred Bogom
63 Pripov|        podnevi utrudil s hojo ali z delom. ~Stoprv jutranji
64 Pripov|         Po Dunaju sem vedno hodil z dijaki ali študenti, vendar
65 Pripov|           nanj leteli s kamenjem, z ocepki in s poleni, a v
66 Pripov|        Bežanca ob kratkem pahnejo z oltarja in ga vzemo s sabo. ~