Part

 1 Uvod  |          nekoliko leti govorili. To glasilo našega že sivega
 2 Uvod  |        se čutita med sabo. Edino to se mi dozdeva, da je mnogo,
 3 Pripov|         Morebiti zato ne, ker je to prvi ter zadnji svetnik
 4 Pripov|        je večni Žid med človeki, to je bil on med doktorji.
 5 Pripov|        In potlej so rekli, da je to sveti Jurij pešec? ~Doktor
 6 Pripov|      narediti. Kadar je bilo vse to dodelano, hodili so pobožno
 7 Pripov|    nastopki tega dejanja ali ne, to nikjer ni zapisano, a toliko
 8 Pripov|      zemlji. ~Doktorand Kolenec. To je čudna prigodba! Kakor
 9 Pripov|   posebno zategadelj, ker vse na to meri, da se je vršila v
10 Pripov|  prepeval. ~Doktor Pipec. Ako je to res, o čemer gotovo ~najmanje
11 Pripov|        svojem prestolu. ~Prosjak to zapazi ter se tako ustraši,
12 Pripov|       let znanega svetnika; samo to se mu zdi jako čudno, da
13 Pripov|       Kaj bi ne vedel! I nu, saj to ni nič hudega, zato ka je
14 Pripov|         saj so na božji pravici, to ime zaslišijo, klobuk s
15 Pripov|          Pravdanji vasi.' Ako se to mahoma ne odpravi, ostala
16 Pripov|         mu bodi! Česar je iskal, to je našel. Zmrzljak, ali
17 Pripov|         njegove kapelice in tudi to smo jemali največ iz puščice,
18 Pripov|         drug dohtar po eno in še to stežka. Premisli nu, koliko
19 Pripov|        nimamo pravega, dohtarja! To je, to!" ~Kotlovščak pritakne: "
20 Pripov|        pravega, dohtarja! To je, to!" ~Kotlovščak pritakne: "
21 Pripov|      božja. Nu, recimo po štiri: to jih je sto in dvajset, ako
22 Pripov|      beséduje Zmrzlják. "In tudi to je, kadar prva tožba mine,
23 Pripov|      doktor ~Bežanec, ako je vse to razumel? ~Doktor Pipec.
24 Pripov|          božjih poteh prosit. Ko to stvar v srcu razbira in
25 Pripov|         Doktor Pipec. Opravil je to, kar mu je Bog velel, ko
26 Pripov|    Tožbánjci so menili, župan je to naredil nalašč, ker se mu
27 Pripov|          srajcah, katerim je šlo to opravilo najspešneje od
28 Pripov|      konec, minilo je torej tudi to. ~Doktorand Kolenec. Ali
29 Pripov|         vas tako zelo motila, če to ni morebiti baš kako nebeško
30 Pripov|        bi sam nejeverni Reberník to stvar bil rad vedel stokrat
31 Pripov|        kupiti. Kadar molče zvrši to delo, nejevoljen odmrmra
32 Pripov|          grede reče sam s sabo: "To se zna, da sem ga! Že poprej
33 Pripov|       glava, pusta glava. Res je to! A ko bi sekire namesto
34 Pripov|     sodbe, da v zadnji meri tudi to kakor vse drugo, kar se
35 Pripov|      nova pravičica ne prime. -- To je pametno! Komur ni prav,
36 Pripov|    hotela povedati, zinila edino to: "Moj dedec ima besedo!"
37 Pripov|    krepko se oglasiti, in res je to dolžnost opravila neustrašeno
38 Pripov|      samega trepeta. ~Čemu se je to godilo? Kaplan je res dejal;
39 Pripov|         Ni Boga ni božje besede, to je nam odbornikom vsem pokazal!"
40 Pripov|       Gospod doktor, kar je res, to je res. Pleníca zna govoriti,
41 Pripov|        mene, kaj so tuji ljudje! To vem jaz, ki sem v poprejšnjih
42 Pripov|    svetnika iz rok puščati; samo to je, kako bi ga privadili,
43 Pripov|     govoriti ali ne. Županja vse to sicer malo nerada umeje;
44 Pripov|    župana: "Katere babe? Kako je to, da bab takrat ni bilo strah,
45 Pripov|          Pogovorimo prosjaka, da to delo prevzame; on ga je
46 Pripov|          grešniki prvi oslédili. To je bilo prosjaku spravljeno,
47 Pripov|      mečem in sulico! Ali ni vse to Bogu na čast? Kdo je še
48 Pripov|       svetega doktorja, kateremu to sumno početje ni bilo nič
49 Pripov|        kakor bi s klinom pribil, to se umeje samo ob sebi. ~
50 Pripov|          je torej zastonj zvedel to važno skrivnost in ohranil
51 Pripov|      duša v devetih deželah. Vse to je bilo zategadelj, ker
52 Pripov|        vašega žitnega polja! Vse to prejmete zastonj, razen
53 Pripov| radovoljno podarite v puščico. A to vam je znano, dragi moji,
54 Pripov|            Ko hudičev nejevernik to izreče, stisne svojo ~pogubljeno
55 Pripov|        Kolenec. Ali so Tožbánjci to črno zločinstvo mirno gledali,