Part

   1 Pripov|             je pravi mur (zamorec) iz Afrike. Če ga je kdo ogledoval,
   2 Pripov|              poprejšnje svete navade, akotudi se nič ne ozreta vanjo,
   3 Pripov|           tudi potem, ko je bil našel Ameriko! In koliko je prebil Gutenberg,
   4 Pripov|                Bog nas hrani in sveti Anton! -- od Kráčic do Raztéznikove
   5 Pripov|              kužne bolemi ali svetega Antona za živino ali svetega Joba
   6 Pripov|               po zavrtih in pred neko apneno jamo postoji ter potlej
   7 Pripov|               iz kapele vrgel svetega Avguština, ter v njega mesto sam na
   8 Pripov|           Katere babe? Kako je to, da bab takrat ni bilo strah, ko
   9 Pripov|              prostorno grlo: "Baba in babica sem, torej dvakrat baba
  10 Pripov|              tem posvečenem prostoru. Babice jemó trkati na prsi, vzdihovati,
  11 Pripov|              razen tistega prepička z báčevo materjo Košáro za suknen
  12 Pripov|          priča, da se je Tepéžkan res bal svoje žene bolj nego vseh
  13 Pripov|             samo z drugačnimi šarami (barvami) na hitrem po kmetski premazali
  14 Pripov|            povsod z jako zeleno šaro (barvo) samo zato, da Ljubljančani
  15 Pripov|           oltar izpregovori v debelem basu naslednje besede: ~"Čemu
  16 Pripov|               kakor bi se nam ne bilo bati, da bi zdaj spet kam ušel,
  17 Pripov|               že bel kakor golobec in beder tako tankih, kot bi dvorogljate
  18 Pripov|              mlake krvavo stegno brez bedra prijezdilo na pisanem Ništarcu,
  19 Pripov|              in žilav starec, dasi že bel kakor golobec in beder tako
  20 Pripov|          Nekdaj baje kupi konja, tako belega, da nobene dlake ni imel
  21 Pripov|            vsi gledali na svoje oči o belem dnevu? Kaj nismo pred njim
  22 Pripov|               oltar, ko star prosjak (berač) s palico v roki pristoka
  23 Pripov|          Kozoglava." ~Tem zelo težkim besedam še Razhúdnik za ~nameček
  24 Pripov|          Kotlóvščakovo in Zmrzljákovo besedovanje mu je nadrobno pokazalo,
  25 Pripov|          poslednjem govoru in takisto beseduje: "Poprej ste bili vsi name
  26 Pripov|               da nisem prav govoril!" beséduje Zmrzlják. "In tudi to je,
  27 Pripov|               je bil on med doktorji. Bežal je od vasi do vasi, od mesta
  28 Pripov|              povest o svetem doktorju Bežáncu. ~Doktor Pipec. Ta čudni
  29 Pripov|            ker ti je bilo treba večno bežati. A zdaj bi rad sleparil
  30 Pripov|         cerkvíci, kjer so uradniki in biriči svetemu Matiji vse ude prešteli
  31 Pripov|           sivo brado, zabliskne se mu bistra misel, kakršne poprej še
  32 Pripov|               začne, ko ga ona mahoma bistro pogleda ter natakne velike
  33 Pripov|               nič Boga ne bojiš!" ~Ko bistroumna Pleníca usta zapre ter naočnike
  34 Pripov|                zaradi česar si je ves bistroumni svet šepetal, da ima na
  35 Pripov|               iz neusúšnega vira vaše bistroumnosti. ~Doktor Pipec. Odpravil
  36 Uvod  |              oken, kjer ima razloženo blago, nedaleč od vélikega trga,
  37 Pripov|           zakrožil s hripavim grlom: "Blagoslovi vas vsemogoči Bog oča, sin
  38 Pripov|               sin in sveti duh!" ~Med blagoslovom padejo na kolena žene in
  39 Uvod  |       učenjakov. Ponavljam jo v Zvonu blagovoljnim čitateljem. ~Ta pripovedka
  40 Pripov|         srdito, kakor bi se za hribom bliskalo. On se torej najprvo malo
  41 Pripov|         namreč jako zviti kmetje neke bližnje soseske, kakor je razločno
  42 Pripov|         preden se je hotel oglasiti v bližnji vasi, ki je stala poldrugi
  43 Pripov|          Kadar on umolkne, zagrozi se bogaboječa žena s tako pravično srditostjo,
  44 Uvod  |              sta nevesta in ženin ali bogatejša ali ubožnejša, ter na vsakih
  45 Pripov|         morebiti kak Tožbánjec, ki je bogatejši s pravdami, kaj boljšega
  46 Uvod  |             visokemu, najrajši obenem bogatemu gospodu. Sam o sebi misli,
  47 Pripov|           Sveto poročilo piše, da za ~Bogobáznikom vstane Zmrzlják, kateri
  48 Pripov|               travnika skriven, ko je bogoslužna Tožbánja vas prigrmela častit
  49 Pripov|               nekdaj s plesom slavíli bogove? Nam li sveto pismo ne pripoveduje,
  50 Pripov|           vendar zopet vstane, četudi bojazljivo, in da bi prejšnjo svojo
  51 Pripov|         zakriči krepko grlo: "Kdor se boji smrti, ne gani se!" ~Ljudstvo
  52 Pripov|        mladeničev, niti sam ostrovóhi Bole ne, ker med njimi sem bil
  53 Pripov|             ali svetega Roka za kužne bolemi ali svetega Antona za živino
  54 Pripov|           stvar bil rad vedel stokrat bolje nego vsi ostali Tožbánjci.
  55 Pripov|             bogatejši s pravdami, kaj boljšega ve, kaj nismo zato prišli,
  56 Pripov|           božjast ali svete Polone za bolne zobe ali svete Jédrti za
  57 Pripov|           potlej stregli zvesto kakor bolnemu očetu ali porodni ženi ali
  58 Pripov|              časov, jaz bodem zdravil bolno živino, množil vaše bečele
  59 Pripov|             pobožnim kmetom najmanjše bolšíce ne dene v ušesa. Poznejše
  60 Pripov|         zlomila nad prednjim kolenom. Božíčka so imenovali moža, ki nam
  61 Uvod  |            vsakih dvajset let po ene "božične jaslice" v dramatični obleki
  62 Pripov|              ali svetega Valentina za božjast ali svete Polone za bolne
  63 Pripov|              vname, jaz bodem pomagal božjastnim in zobognilim ljudem, jaz
  64 Pripov|               ker trebé, da jo samo v božjem strahu verujemo. Punktum!
  65 Pripov|          tožbe, da jih celo hodijo po božjih poteh prosit. Ko to stvar
  66 Pripov|             veliki noči greh, ko pred božjim grobom pokriti vojščaki
  67 Pripov|           roko vtaknili leseno sekiro bradáčo, katera se za male novce
  68 Pripov|      premazali ter malo njene častite brade odtesali, da je bila krajša.
  69 Pripov|          vrabcev, ki so njegovi dolgi bradi in plešavi glavi dajali
  70 Pripov|          pomočnik s klobasami petku v bran postavlja! ~Doktor Pipec.
  71 Pripov|         človek; morebiti je še deseti brat, kaj vemo! Ali mi vendar
  72 Pripov|               tudi ti, kaj on govori? Bratec moj ljubi, ko bi naš svetnik
  73 Pripov|             se dr. Costa pripravlja z brevirji, svetimi pismi novega in
  74 Pripov|           opravičena sumnja, da so ti brezbožniki utegnili priti ponoči ter
  75 Pripov|          misli v sebi nosijo, imenuje brezpametne? Kako se je godilo Kolumbu,
  76 Pripov|           mnoga božja pota na zemlji. Brezzobe starice in nadušljivi dedci
  77 Pripov|          nekatere matere kruh, a taka bridka usoda me vendar nikoli ni
  78 Pripov|               se je namreč v njegovem bridkem premišljevanju zdelo, kakor
  79 Pripov|    Metelíževim orehom ter jokala tako bridko, da Bog nam pomagaj. In
  80 Pripov|               godilo, pristaviti je z bridkostjo, da odkritosrčna zgodovina
  81 Pripov|           novega in starega zavéta, z brojanícami, škapulirji in drugo božjo
  82 Uvod  |          sablje, dolge in kratke, ter brusi nožíce (škarje) in drugo
  83 Pripov|             velja nič." ~Teta Plenica brzo odgovori: "Kako morete ~
  84 Pripov|             imovine, celo v zemljiške bukve vpisati; a vse njegovo delo
  85 Pripov|          običaj vlada med nami. Blizu Čabra, dva dni hodá od Lóža, nad
  86 Pripov|               v pisanju postaviti "et caetera", česar ne zna vsak doktor.
  87 Pripov|           toži naj; saj ve, kje in po čan se pečati delajo, če je
  88 Pripov|           dohtar brez nje v današnjih časih ne velja nič." ~Teta Plenica
  89 Pripov|               se tako neumno svetniki časté? Oprostite, gospod doktor,
  90 Pripov|     bogoslužna Tožbánja vas prigrmela častit vrnjenega svetnika. ~Psorepec
  91 Pripov|              premazali ter malo njene častite brade odtesali, da je bila
  92 Pripov|          okrog vseh gospodarjev kakor čednik od svetega Jurija do svetega
  93 Pripov|             na leto, po kolikor trije čedniki ne. Sam Bog zna, kako sta
  94 Uvod  |          početja svet graja in hvali, cel začudi se mu kaka preprosta
  95 Pripov|               je svetnika izdolbel iz celega kosa najlepše lípovine,
  96 Pripov|               Petrač je bil povrhu še celih štiriindvajset ur zaprt.
  97 Pripov|      prosjakom, izvoljenim poslom, na čelu pred kapelico, da bi sami
  98 Pripov|              vred že natanko vedo, po čem je Tepéžkanovo mežikanje,
  99 Pripov|               Pipec. Ako je to res, o čemer gotovo ~najmanje ni podvomiti,
 100 Pripov|              je na tem mestu pač malo čemerna, kajti drugače se ne bi
 101 Pripov|         naredili. Rajši so prekrstili cerkev, katera je bila poprej svetega
 102 Pripov|              šestico davka plačati od cerkvé svetega Donata, ki se mu
 103 Pripov|              na velikem oltarju svoje cerkvíce niso imeli podobe svetega
 104 Pripov|              bilo preiskavanje tudi v cerkvíci, kjer so uradniki in biriči
 105 Pripov|            Plescí, je gora z romarsko cerkvijo, posvečeno Materi božji.
 106 Pripov|           Razhúdnik, ki je imel blizu ceste zidano hišo. "Če si ti hodil
 107 Pripov|         šmarne petice in odmeriti dve četrtinki ječmena šestovrstnika, preden
 108 Pripov|           tako gotovo, kakor petek za četrtkom. Ali bi se ne mogel dohtar
 109 Pripov|               hodili so ti pogubljeni čevlji sami brez nog po vasi od
 110 Pripov|            Kotlóvščak, nogo predeváje čez prelaz ter odide po stezi,
 111 Pripov|           ovca in sájavega lica kakor cigan, svojo kožo vrhu tega še
 112 Pripov|          sončen smeh po obrazu, kakor ciganu, kadar sekirico najde, ali
 113 Pripov|       Tožbánji vasi zdaj nad vso mero čislanega, ter ukáje, "živio" in "
 114 Pripov|            kar je tudi vedel spodobno čislati. Razen te občanke je dosmrten
 115 Pripov|        človeška otroka? Izpovedita se čiste resnice, da vaju ne zadene
 116 Pripov|            dolžnostim, kakor da je od čistega srebra. Zanj torej prime
 117 Pripov|            kládivo prilepiti na okno. Čitajte sami, gospod doktorand! ~
 118 Pripov|             samo ~nejeverni Reberník, čitamo, da se ni dal nikoli ~spregledati
 119 Uvod  |               jo v Zvonu blagovoljnim čitateljem. ~Ta pripovedka me je dvojno
 120 Pripov|            soseske, kakor je razločno čitati, na velikem oltarju svoje
 121 Pripov|               praga, od koder božjega človeka zopet na vse strani ogleda
 122 Pripov|         veljave. Kar je večni Žid med človeki, to je bil on med doktorji.
 123 Uvod  |              ponaša z dvema posebnima človekoma. Eden izmed njiju -- po
 124 Pripov|               Čemu sta semkaj prišla, človeška otroka? Izpovedita se čiste
 125 Pripov|           Komu je skrito, kako se dr. Costa pripravlja z brevirji, svetimi
 126 Pripov|               da nobene dlake ni imel črne ali rjave na sebi. Ko ni
 127 Pripov|           mesene klobase in urézanico črnega kruha ter začne tako spešno
 128 Pripov|          Kolenec. Ali so Tožbánjci to črno zločinstvo mirno gledali,
 129 Pripov|               kdaj zbolela živina ali črv žito pojedel? Prosjak je
 130 Pripov|           lesena poprejšnja bila tako črvojédinasta, da sta se kos za kosom
 131 Uvod  |       njegovega prirodnega dovtipa in čudnega početja svet graja in hvali,
 132 Pripov|            Bežáncu. ~Doktor Pipec. Ta čudni mož, kakor vidim, vam ne
 133 Pripov|                samo to se mu zdi jako čudno, da zdaj giblje ter je sploh
 134 Pripov|             piše sveta povest -- leti čudovita uovica, da je tako tajno
 135 Pripov|             kakor bi mu kdo navdahnil čudovito misel, da mu božji prst
 136 Pripov|             po zboru. Župan je dovolj čutil, da ga je Tesla pri polti
 137 Pripov|           jutro, gospod doktor! Kakor čutim, skoraj se je nadejati veselja,
 138 Uvod  |           tudi razmerje, v katerem se čutita med sabo. Edino to se mi
 139 Pripov|         izgubili. Plačevali so, da so cvilíli kakor lesena kola. Petrač
 140 Pripov|             Doktor Pipec. Oboje se ne dá obenem. A da vam ustreem
 141 Pripov|            noge, da nobeden človek ni dahnil od samega trepeta. ~Čemu
 142 Pripov|             dobival poprej, toliko mu dajmo zdaj; več ne smemo, ko bi
 143 Pripov|               Poslušajte me nu, žene! Dajte si dopovedati, možje! In
 144 Uvod  |             pest, da bi se ž njo jezi dala krepkejša podpora. ~O drugi
 145 Pripov|           steče, kar so mu najhitreje dale njegove stare kosti in premnoge
 146 Uvod  |               igre: vsako leto po eno daljšo ali krajšo "pesem o kaki
 147 Pripov|               pravo ime, katero mu je dalo s toliko nesrečo tako malo
 148 Pripov|          vselej tukaj ustaviti, če mu damo oblast, počenjati, kar bi
 149 Pripov|           kotu mi bode poslušati, kaj današnjemu "Kladivu" poreče slavno
 150 Pripov|       pozabimo, ker dohtar brez nje v današnjih časih ne velja nič." ~Teta
 151 Pripov|             potreb, iz katere prinese dar usmiljene krčmarice v Lokánjem
 152 Pripov|              da bi prejemal obilnejše darove od kmetov -- skratka, pokleknil
 153 Pripov|              žita, moke in drugačnega daru ali strehe ponoči -- odkritosrčno
 154 Pripov|       pripoveduje, kako je celo kralj David poskakoval pred skrinjo
 155 Pripov|            ključarji pozabili šestico davka plačati od cerkvé svetega
 156 Pripov|              imenitni pomočnik je nam davno znan. Lovimo ga že dve leti.
 157 Pripov|               teh pravičnih žen se je debela teta Plenica po duši in
 158 Pripov|               raz oltar izpregovori v debelem basu naslednje besede: ~"
 159 Pripov|             da je primaknila razgreta dedčeva glava, ki morebiti nikoli
 160 Pripov|        Brezzobe starice in nadušljivi dedci so ta dan s petami ob tla
 161 Pripov|       povedati, zinila edino to: "Moj dedec ima besedo!" Razumni Tepéžkan
 162 Pripov|              to godilo? Kaplan je res dejal; da za tisto, ker se tudi
 163 Pripov|             kakšni bodo nastopki tega dejanja ali ne, to nikjer ni zapisano,
 164 Pripov|               zdaj v svetosti radujmo dejanski, a ne samo s plakom in jezikom!" ~
 165 Pripov|               z veseljem kakor nobena dekla; časi uboga obsojena duša,
 166 Pripov|        Tožbánje selo, tudi žene, celo dekleta in otroci. ~Tako je bilo
 167 Pripov|              je celo skokonog zahajal dekletom nagajat pod okna, od koder
 168 Pripov|           možje in žene, mladeniči in deklice! Vi, ki ste bili vselej
 169 Pripov|        skrivaj, da je videl obilnejši del zbora, pogleda svojo dolgo
 170 Pripov|               kje in po čan se pečati delajo, če je svetnik!" ~Pobožna
 171 Pripov|              ali se je pobožnega samo delal, da bi prejemal obilnejše
 172 Pripov|            nas imate, radi, četudi se delate na videz, kakor bi vam samo
 173 Pripov|               do dežele. Videl je vse dele sveta, a poleg tega tudi
 174 Pripov|               tisti pisatelj, v čigar delih je več, nego je on vanja
 175 Pripov|                Poprej sem vam dobrote delil brez krstnega imena v leseni
 176 Pripov|          podnevi utrudil s hojo ali z delom. ~Stoprv jutranji hlad ga
 177 Pripov|                ki ga je videl pri tem delu. Takisto se je držal tudi
 178 Pripov|            hudobni svet na vse straní dere nedolžno nevednost preprostih
 179 Pripov|              s tisto otročjo uganko: 'Deset mož dve koži vleče proti
 180 Pripov|              tem na zgubi, ko namesto desete pravde še prva ni v kraju!
 181 Pripov|       izvoljen človek; morebiti je še deseti brat, kaj vemo! Ali mi vendar
 182 Pripov|               se zopet oglasi: "Ti na desni strani, ki si starejši,
 183 Pripov|           podobo sodnega dneva ter ob desnico poleg sebe posadi prosjaka,
 184 Pripov|              kje sem ga že videl, kaj deste? Svet prav govori: stara
 185 Pripov|           zastonj! Kam se mi je torej deti? Kdo se me usmili?" -- Ko
 186 Pripov|             vladati in še v mošnjiček devati?" ~"Zlodej ga vzemi, če
 187 Pripov|              je ne zna krščena duša v devetih deželah. Vse to je bilo
 188 Pripov|            mladenič naglo prime svojo devo ter se z njo skokoma zavrti
 189 Pripov|            domovanje, kjer so mu bili dež in veter, mraz in sneg stanovitni
 190 Uvod  |          nedelaven vendar ni, kajti v déžel pošilja pesmi in igre: vsako
 191 Pripov|             trditi brez greha, da vsa dežela ni utrpela najti mo<190>
 192 Pripov|                A ko bi sekire namesto dežja padale z nebes, domislim
 193 Pripov|           nejevoljnega poročila torej diha opravičena sumnja, da so
 194 Pripov|              Dunaju sem vedno hodil z dijaki ali študenti, vendar bi
 195 Pripov|                tako belega, da nobene dlake ni imel črne ali rjave na
 196 Pripov|          gledali na svoje oči o belem dnevu? Kaj nismo pred njim od
 197 Pripov|            Doktorand Kolenec. Kako je dobil svoj drugi pridevek? ~Doktor
 198 Pripov|          polti usekala; a da je stvar dobila nekoliko lepše lice, tudi
 199 Pripov|  šestovrstnika, preden smo ga k rokam dobili. Tako je bilo!" ~"Zdaj sami
 200 Pripov|            Tesle, kadar samega prédse dobode županja, katera je iz edinega
 201 Uvod  |             kadar urednika sreča kaka dobra misel, če jo utegne zapisati". --
 202 Pripov|                Vi, ki ste bili vselej dobrotni, kadar sem vas koli prosil
 203 Pripov|               svojim ljudem tako lepo dobrótoval, če je treba, kakor je on
 204 Pripov|        narediti. Kadar je bilo vse to dodelano, hodili so pobožno in zaupno
 205 Uvod  |         zabavljivostjo maha politične dogodke sploh ter posebno modre
 206 Pripov|            vas je šlo časi pol vasi k dohtarju v Ljubljano, od koder vas
 207 Pripov|            zasadil. Kaj bi ne, ker je dohtor, ki ni do zdaj še izgubil
 208 Pripov|           nego je treba, a neovržnega dokaza ni. Baš ob tem času namreč
 209 Pripov|               ki smo ž njim vred sami doktorandi in doktorji, torej domači
 210 Pripov|            tudi nam vsem doktorjem in doktorandom, ki si potlej v sveta nebesa
 211 Pripov|               izmed vseh doktorjev in doktorandov naše grešne zemlje, ako
 212 Uvod  |      Premeteni doktor Pipec je namreč doktorandu Kolencu razlagal pobožno
 213 Pripov|           bode na slavo tudi nam vsem doktorjem in doktorandom, ki si potlej
 214 Pripov|             zadnji svetnik izmed vseh doktorjev in doktorandov naše grešne
 215 Pripov|               Obojega nam je treba!" ~Doktormd Kolenec. Kdo je ta etecetra,
 216 Pripov|              natanko ne pripoveduje. ~Doktorwd Kolenec. Torej ni trdnega
 217 Pripov|               po krščenem svetu, celo dol v turško zemljo. Tako se
 218 Pripov|         navadi mislimo; kajti bila je dolga, suha, kljukonósa žena.
 219 Uvod  |               nože in vilice, sablje, dolge in kratke, ter brusi nožíce (
 220 Pripov|             prične važno sejo in brez dolgega oščávanja vpraša, kaj bi
 221 Pripov|            nista videla, četudi sta v dolgem pogovoru stala blizu kapelice,
 222 Pripov|    zarobljenih vrabcev, ki so njegovi dolgi bradi in plešavi glavi dajali
 223 Pripov|           časi uboga obsojena duša, v dolgih škornjih vsa skrita, z lesenim
 224 Pripov|            izvoljenih knjigah: bil je dolgopet, sedemdesetleten, a še trdnokost
 225 Pripov|             bil nad kolenjo zgibo res dolgovezen, a doli niže do same plésne (
 226 Pripov|            Pipec. Odpravil sem ta hip dolžne odtiske in ura ne mine,
 227 Pripov|           doktorju s pesmijo res dali dolžno slavo, da li se vam o tem
 228 Pripov|               ustrezal svojim glasnim dolžnostim, kakor da je od čistega
 229 Pripov|           zavezuj gobca, kar bi se po domače tako povedalo: veliko delo
 230 Pripov|         doktorandi in doktorji, torej domači med sabo! ~Nam tega vendar
 231 Pripov|             pet. Dokler smo bili še z domačim svetnikom založeni, Oplátovec
 232 Pripov|       Prekleti Slémenci so se ga bili domislili; Petrač je bil prvi. Ko
 233 Pripov|         namesto dežja padale z nebes, domislim se vendar! ~Ni krágulj,
 234 Pripov|             Samo se ne morem, treska, domisliti. Čakaj, čakaj, ti neobíč
 235 Pripov|          pobegniti v svoje poprejšnje domovanje, kjer so mu bili dež in
 236 Pripov|               Vendar je narejen sveti Donat samo v podobi na platnu;
 237 Uvod  |        Najmanjši novinarski drobiž in dopis ukaže tudi posebe natisniti,
 238 Uvod  |             novinarskim drobižem in z dopisi zaklada liste vsega sveta,
 239 Pripov|      Poslušajte me nu, žene! Dajte si dopovedati, možje! In vi, prijatelj,
 240 Pripov|          čislati. Razen te občanke je dosmrten sedež poleg prvega svétnika
 241 Pripov|              ali po dve." ~Kotlóvščak dostavi: "In vsak teh trijeh, ko
 242 Pripov|            med nami, vendar je poprej dosti dolgo poslušal in gledal
 243 Pripov|               Zavijáča ali vsaj njemu dostojnega namestnika," lokavo odgovori
 244 Pripov|               mehka brada vselej nosa dotikala, kadar je kaj glévil, ob
 245 Pripov|               imenitni dan za nameček dovolila tudi odborniška čast, katere
 246 Pripov|         gospod doktor? ~Doktor Pipec. Dovolitev, da mi je svobodno ~Kovaško
 247 Pripov|              je jedva z božjo pomočjo dovršena, ko župan, vesel, ker nikdo
 248 Uvod  |           zaradi njegovega prirodnega dovtipa in čudnega početja svet
 249 Uvod  |              med sabo. Edino to se mi dozdeva, da je mnogo, kar govori
 250 Pripov|               mu celo, kadar kapelico dozidajo ter vanjo postavijo orgle,
 251 Pripov|               Komu je skrito, kako se dr. Costa pripravlja z brevirji,
 252 Pripov|           puščico. A to vam je znano, dragi moji, kaj govori sveto pismo,
 253 Pripov|               vas bodem kuge, lakote, draginje, vojske in vseh hudih časov,
 254 Uvod  |               potem jih ljubljanskemu Dramatičnemu društvu neprestano brez
 255 Uvod  |               ene "božične jaslice" v dramatični obleki in potem jih ljubljanskemu
 256 Pripov|              najlepše lípovine, ko je drevo še rastlo. Zato je tudi
 257 Uvod  |           dela". Najmanjši novinarski drobiž in dopis ukaže tudi posebe
 258 Uvod  |           literata", ki z novinarskim drobižem in z dopisi zaklada liste
 259 Pripov|         velikansko sonce okoli našega drobnega planeta! Navadnim smrtnikom
 260 Pripov|      odlikovala kakor obila pogača iz drobnih opréšic. Že njeno ime odkriva,
 261 Pripov|             omlatil je po štiri, vsak drug dohtar po eno in še to stežka.
 262 Pripov|            tožbánjski pomočnik je ves drugačen korenjak, če premislimo.
 263 Pripov|       postavlja! ~Doktor Pipec. O, še drugačne stvari bodo videli in slišali,
 264 Pripov|            kruha, soli, žita, moke in drugačnega daru ali strehe ponoči --
 265 Pripov|             še trdno podobo so samo z drugačnimi šarami (barvami) na hitrem
 266 Pripov|             maši ali v semenj ali kam drugam -- sveta zgodovina tega
 267 Uvod  |       možganih doktorja Pipca samega, drugič, ker iz nje verno odseva
 268 Pripov|           tolikokrat jezilo ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, ki
 269 Uvod  |            ljubljanskemu Dramatičnemu društvu neprestano brez uspeha ponuja.
 270 Pripov|            prsi trkati. Nobeden se ne drzne ziniti. Sveti Bežanec se
 271 Pripov|              in tudi možje, kateri so držali v rokah klobuke že poprej,
 272 Pripov|               nikdar ni imel. Po vseh državah preganjanemu siromaku je
 273 Pripov|              jo bilo vredno poslati v državni zbor na Dunaj. ~Doktor Pipec.
 274 Pripov|            Ali je že zdaj s preroškim duhom videl, kakšni bodo nastopki
 275 Pripov|            premišljáje vendar potem v duhu spleza do nepromične sodbe,
 276 Pripov|          tukaj ne spoznal nikdo izmed dunajshih mladeničev, niti sam ostrovóhi
 277 Pripov|               sodni stol poklican. Po Dunaju sem vedno hodil z dijaki
 278 Pripov|              petek ali na vseh vernih duš dan v cerkvi. Kadar ljudstvo
 279 Pripov|             je debela teta Plenica po duši in zlasti po telesu tako
 280 Pripov|            namaže z medom in materino dušico, da jih lepo ogrene, prebito
 281 Pripov|            naglo razveže torbo svojih dušnih in telesnih potreb, iz katere
 282 Pripov|              popravili v krepko pomoč dušnim in telesnim potrebam prihodnjih
 283 Uvod  |          mesto se po pravici ponaša z dvema posebnima človekoma. Eden
 284 Pripov|           stražo. Služabnika se hitro dvigneta in pobožno stopita vsak
 285 Pripov|                da Tožbánjce zelo peče dvoje, namreč izgubljeni svetnik
 286 Uvod  |      čitateljem. ~Ta pripovedka me je dvojno zanimala: prvič, ker je
 287 Pripov|           milo. ~Doktor Pipec. Kdo bi dvomil? A doktor Bežanec ne more
 288 Pripov|             bi se torej smelo kolikaj dvomiti, da se je povrnjeni pomočnik
 289 Pripov|             beder tako tankih, kot bi dvorogljate vilice vanj zasadil. ~Nezmotna
 290 Pripov|           poleg prvega svétnika imela edina županja, ustvarjena vse
 291 Pripov|          dobode županja, katera je iz edinega očesa v glavi nanj streljala
 292 Pripov|            baš po izvoljenem prosjaku edinem, a po nikomer drugem? ~Doktorand
 293 Pripov|          Kosmatega vraga so navihani! En dohtar bi na obilici živel
 294 Pripov|          zgodilo. Ni me bilo med vami enajst mesecev brez petih dni in
 295 Uvod  |       prikazni tega mesta ni povedati enake hvale. Pred seboj imamo
 296 Pripov|           vsaj pobožna pripovedka nič enakega neče namigniti: "Z veselja
 297 Pripov|         Ruváča umolkne, Bogobáznik še enhrat stopi na prste. Sveta pripovedka
 298 Pripov|             toliko imel, da bi si bil enkrat zakuril tobaka. Med nami
 299 Pripov|            treba v pisanju postaviti "et caetera", česar ne zna vsak
 300 Pripov|               vprašati? Da bi svetnik etecetre ne znal! Etecetra naj vas
 301 Pripov|             je govorilo o svetniku in etecetri. Samo nejeverni Reberník
 302 Pripov|           bode po sedaj treba svetega Florijana za ogenj ali svetega Valentina
 303 Pripov|             luč! Kaj je trpel Galileo Galilei, ker je učil, da se zemlja
 304 Pripov|       prižgala novo luč! Kaj je trpel Galileo Galilei, ker je učil, da
 305 Pripov|              tožba se pri njem toliko gane, kolikor kosec kruha v roki;
 306 Pripov|                Kdor se boji smrti, ne gani se!" ~Ljudstvo se obrne
 307 Pripov|              ne bode smel od kapelice ganiti, da bi jih podil, če jim
 308 Pripov|      priporočajte, meni, in jaz bodem gasil, ako se vam poslopje vname,
 309 Pripov|             je od Izvásnikove koče do Gázibrodove hiše krivénčil in tako prekleto
 310 Pripov|              začne tako spešno z usti gibati, kakor bi za tri dni vkupaj
 311 Pripov|               zdi jako čudno, da zdaj giblje ter je sploh videti kako
 312 Pripov|              prav, če se vam greh zdi Gláde<190>a in Kozoglava pošiljati." ~
 313 Pripov|                Ali mi vendar pošljimo Gládeža in Kozoglava." ~Tem zelo
 314 Pripov|               Gor do kolen mu je nogi gladko odbrusilo večno popotovanje. ~
 315 Uvod  |            nekoliko leti govorili. To glasilo našega že sivega poštenjaka,
 316 Pripov|            prideta za njim po cesti v glasnem pogovoru, kakor je običaj
 317 Pripov|            sinoči skrivaj lezel. Njih glavar se zopet oglasi: "Vaš imenitni
 318 Pripov|           žene se križem pomešajo, ne gledaje, če je zgrabil vsak svojo
 319 Pripov|        pisarja, da mu je vedno v pero gledala, če dela prav ali ne, zlasti
 320 Uvod  |           namreč razne knjige, hodi v gledališče, sključen lazi v podzémeljske
 321 Pripov|           nosa dotikala, kadar je kaj glévil, ob visoki leskovi palici
 322 Pripov|                ali ne. Resnica tolike globokosti se ne preiskuje, ker trebé,
 323 Pripov|               se ne pripeti često, da glupi svet navdušene može, kateri
 324 Pripov|         trijeh ur. Na Dunaj me je bil gnal božji duh, da sem se tam
 325 Pripov|            kukavica, katera iz tujega gnezda pomeče jajca drugih ptičev,
 326 Pripov|           kjer se je koli pripravljal gnezdo nanašati in s svojim imenom
 327 Pripov|           kadar vrší žito, ne zavezuj gobca, kar bi se po domače tako
 328 Pripov|           kakor listja in trave ter o godbi z mešičkom od ranega jutra
 329 Pripov|             turško zemljo. Tako se mu godi, kdor je imeniten! ~Doktorand
 330 Pripov|             med Tožbanjci so se danes godile nenavadne stvari, ki jih
 331 Pripov|              torej mogla tolika stvar goditi sama ob sebi. Zato se ne
 332 Pripov|                ki je zaradi zbrušenih golén sezala do tal presvetega
 333 Pripov|             starec, dasi že bel kakor golobec in beder tako tankih, kot
 334 Pripov|             usoda me vendar nikoli ni gonila. ~Doktor Pipec. Začne torej
 335 Pripov|               od Lóža, nad Plescí, je gora z romarsko cerkvijo, posvečeno
 336 Pripov|              zdirjata domov, kakor bi gorelo za njima. Vsa preplašena
 337 Pripov|        Tožbánja vas plesala po njenih goslih. Danes je molče poslušala,
 338 Pripov|           nikoli ne pravda, redi vsak gospodar po štiri debele tožbe, hvalo
 339 Pripov|               vinskih mož, dva kmeta, gospodarja iz te vasi. Mimo kapelice
 340 Pripov|           menda tudi, in povsod so te gospodje pehali od sebe, ker nisi
 341 Uvod  |              najrajši obenem bogatemu gospodu. Sam o sebi misli, da je
 342 Pripov|              ženo in otroki ob tem po gosposki vladati in še v mošnjiček
 343 Pripov|            nam sveta povest o tem nič gotovega ne razodeva, treba si torej
 344 Pripov|          Zavijaču je bilo treba šteti gotovino, da se nam je časi koža
 345 Pripov|            dobrega na dan; a z nekako gotovostjo bi se utegnilo reči, da
 346 Pripov|               rad še kaj zvedel?" ~Ta govor zbudi veselost in smeh po
 347 Pripov|            tem krojaču sem že slišal. Govoré, da ga je na zemlji posebno
 348 Pripov|             neustrašeno kot najboljši govorec. ~Bogobáznik -- tako piše
 349 Pripov|            zasadil. ~Nezmotna Ijudska govorica trdi, kar se nekako tudi
 350 Pripov|       poslušat, kaj bode iz mojih ust govorila večna resnica." -- Za temi
 351 Pripov|         strehe ponoči -- odkritosrčno govorite, ali so moje stopinje danes
 352 Pripov|             katero mu je bila jezična govôrnica vso zaprla, jame nadaljevati: "
 353 Pripov|            krvavo pogrešali!" ~Za tem govornikom ledje svoje modrosti prepaše
 354 Pripov|                 Bogobáznik, ali te ni goza, da bi s tvojih besed zadela
 355 Pripov|            ali v senožeti kosit ali v gozd po drva ali k maši ali v
 356 Uvod  |               in čudnega početja svet graja in hvali, cel začudi se
 357 Pripov|                v roki je držal debelo grčavo palico ter vsa druga njegova
 358 Pripov|               Čakaj, čakaj, ti neobíč grd, pokora zagátna, ti! Kaj
 359 Pripov|            Tožbánjke, stare in mlade, grde in lepe, zakriče obenem: "
 360 Pripov|                kdo mu je pritisnil ta grdogledi pridevek. ~Izbran je v župana
 361 Pripov|              mož, kakor vidim, vam ne gre iz uma, gospod doktorand!
 362 Pripov|         potlej naredili semkaj gor od Grebeníkovega korita? Še zdaj, kakor bi
 363 Pripov|               s kebli na glavah proti Grebeníkovem koritu mimo njega pride
 364 Uvod  |                humorističen list mimo gredočim, izhaja na oknu, kadar urednika
 365 Pripov|            toliko se more trditi brez greha, da vsa dežela ni utrpela
 366 Pripov|            tožili, siromake, Bog. nam grehe odpusti! Bogobáznik, Bogobáznik,
 367 Pripov|           torej vsak svojo sulico ter gresta pred kapelico in potlej
 368 Pripov|         doktorjev in doktorandov naše grešne zemlje, ako se ne motim. ~
 369 Pripov|        Tožbánjci. Ogrozni, trdovratni grešnik se tako popisuje v izvoljenih
 370 Pripov|            volja ni bila, da bi ga mi grešniki prvi oslédili. To je bilo
 371 Pripov|            glasno zakrožil s hripavim grlom: "Blagoslovi vas vsemogoči
 372 Pripov|          prikrade gor više za krsíkov grm, od koder nezapažen vidi
 373 Pripov|               moremo kaj poméniti, če grmečega Boga ni čuti med nami? Vselej
 374 Pripov|               ugreje, ne odloži je do groba, če ima tudi vsega toliko,
 375 Pripov|             noči greh, ko pred božjim grobom pokriti vojščaki stoje z
 376 Pripov|            pripoveduje, o tej priliki grozno zaplapolajo, kakor bi ogenj
 377 Pripov|          Ameriko! In koliko je prebil Gutenberg, dokler je izvršil svojo
 378 Pripov|             dan, da sem jaz sam sveti Henoh, katerega je Bog živega
 379 Pripov|               med sabo samega svetega Henoha. Ker sem od vas bil pobegnil,
 380 Pripov|         Doktor Pipec. Odpravil sem ta hip dolžne odtiske in ura ne
 381 Pripov|            res velika. Da ni o pravem hipcu on prišel povedat, morebiti
 382 Pripov|           sape, a k županu je skokoma hitelo vse Tožbánje selo, tudi
 383 Pripov|        drugačnimi šarami (barvami) na hitrem po kmetski premazali ter
 384 Pripov|           obleko ter vsak dan v drugi hiši gotovo hrano in streho.
 385 Pripov|               zasledil, v Postojni si hlače trgal, v Novem mestu si
 386 Pripov|               delom. ~Stoprv jutranji hlad ga predrami, da se pokonci
 387 Pripov|        kolikor vsaj morem, zategadelj hočem pripovedko končati, kakor
 388 Pripov|      neizmerno podoben -- recite, kar hočete -- ker se je o njem vesoljna
 389 Pripov|            nami. Blizu Čabra, dva dni hodá od Lóža, nad Plescí, je
 390 Pripov|           mrtvi na tožbe, da jih celo hodijo po božjih poteh prosit.
 391 Pripov|   perutničaste sulice, da namesto nas hodita ponoči na stražo, ker so
 392 Pripov|               kaj ne moreta razoglava hoditi sem ter tja po cesti? Morebiti
 393 Pripov|               se je podnevi utrudil s hojo ali z delom. ~Stoprv jutranji
 394 Pripov|        pripetilo, da kadar je ona kaj hotela povedati, zinila edino to: "
 395 Pripov|              po sreči, kakor smo sami hoteli. Vse je bilo naše, kamor
 396 Pripov|              in brez glave -- Bog nas hrani in sveti Anton! -- od Kráčic
 397 Pripov|               dan v drugi hiši gotovo hrano in streho. Vrstil se je
 398 Pripov|           tako srdito, kakor bi se za hribom bliskalo. On se torej najprvo
 399 Pripov|           katere je glasno zakrožil s hripavim grlom: "Blagoslovi vas vsemogoči
 400 Pripov|             ukáje, "živio" in "slavo" hrumeč nesó domov, kjer so mu potlej
 401 Pripov|            svetnika, ki bi mogel tema hrustoma pobegniti, če je tudi v
 402 Pripov|               v Jázbarjeve kravájnice hruške klatiti ali na Otrépovi
 403 Pripov|  pripovedovala, ustavita se pod staro hruško pred nizkim prelazom ter
 404 Pripov|            zbere, kadar je proščenje, Hrvatov kakor listja in trave ter
 405 Pripov|            jame tolažiti: "Ni še taka huda zabrega, ne, kakor je Bogobáznik
 406 Pripov|       okradeni kmetje -- sami ob sebi hudi pravdarji -- srdito ovadijo
 407 Pripov|              da so polhi prasci!" ~Ko hudičev nejevernik to izreče, stisne
 408 Pripov|              draginje, vojske in vseh hudih časov, jaz bodem zdravil
 409 Pripov|               ki se mu je potlej tako hudo godilo, da je sirota bil
 410 Pripov|            samo preprosto govoril, ne hudobno, in ker vsi pravoverni Tožbánjci,
 411 Pripov|              v roki ter nekolikrat še huje pretepéžkati. Zato se ga
 412 Uvod  |            imenuje: "Kovaško kládivo, humorističen list mimo gredočim, izhaja
 413 Uvod  |              porojena morebiti celo v humorističnih možganih doktorja Pipca
 414 Uvod  |               tudi sam često smeje, s humorjem in zabavljivostjo maha politične
 415 Pripov|             zdelo o svetniku -- večna hvala mu bodi! Knjiga naše resnične
 416 Uvod  |               mesta ni povedati enake hvale. Pred seboj imamo že starikavega "
 417 Uvod  |         čudnega početja svet graja in hvali, cel začudi se mu kaka preprosta
 418 Pripov|              je ženskam obíčaj, kadar idejo mimo kakega znamenja. Robáčeva
 419 Pripov|              da so nam v očeh solzice igrale, po latinski zazvénčal: "
 420 Uvod  |              v déžel pošilja pesmi in igre: vsako leto po eno daljšo
 421 Pripov|             mu je godilo pri neznanih Ijudeh? Morebiti časi ni toliko
 422 Pripov|               vanj zasadil. ~Nezmotna Ijudska govorica trdi, kar se nekako
 423 Pripov|            treba, da niso uganili, da imajo med sabo samega svetega
 424 Pripov|              Kaj bi je ne dal, ker jo imam! ~Doktor Pipec. V spisih
 425 Pripov|               ali tako, tisto vem, da imata Gládež in Kozoglav po toliko
 426 Pripov|            kolesa. Tepéžkan, radi nas imate, radi, četudi se delate
 427 Pripov|           dobrote delil brez krstnega imena v leseni podobi, a zdaj
 428 Pripov|              Siromak! A naju nesmrtni imeni sta dovolj znani že po širokem
 429 Pripov|              Tako se mu godi, kdor je imeniten! ~Doktorand Kolenec. Gospod
 430 Pripov|           gnezdo nanašati in s svojim imenom poiskati si veljave. Kar
 431 Pripov|           dene občinski pisar Trímož. Imenoval se je zato tako, ker so
 432 Pripov|          vedno tožujemo, poprej se je imenovala že od starine Lisičja glava,
 433 Pripov|      strupovite sovražnice po krivici imenovale ošabnost. Poudarjala je,
 434 Pripov|           Ljubljani je bil krojač, po imenu Željko, Bog mu daj obilo,
 435 Pripov|              sem od vas bil pobegnil, imenujte me presvetega doktorja Bežanca;
 436 Pripov|       Tožbánjo vas, razen Reberníkove imovine, celo v zemljiške bukve
 437 Pripov|            rad bil plačal, ker je bil imovit človek; tudi pravdati se
 438 Uvod  |          Pipec, sama prevržljivost in ironija, a vse, kar pripoveduje
 439 Pripov|                Prav mu bodi! Česar je iskal, to je našel. Zmrzljak,
 440 Pripov|              vsem svetu bi ju zastonj iskala. Razloček je bil samo ta,
 441 Pripov|               kod in si trebuhu votka iskalo. Zato so ti zdeli ime Bežanec,
 442 Pripov|            mož tudi kdaj bil domislil iti malo pogledat v poprejšnjo
 443 Pripov|               ta grdogledi pridevek. ~Izbran je v župana bil samo s tega
 444 Uvod  |           ponuja. Vsakih petnajst let izda učeno, osem strani debelo
 445 Uvod  |             vélikega trga, v rokopisu izdaje novine, o katerih so tudi
 446 Pripov|         podpori mlajših rok je vendar izdelal. ~Ta važna stvar je jedva
 447 Pripov|              moža, ki nam je svetnika izdolbel iz celega kosa najlepše
 448 Pripov|               tisti prigovor: 'Pes in izgaga sta šla v Rim; pes je prišel,
 449 Pripov|             šla v Rim; pes je prišel, izgage ni.' Morebiti nismo tega
 450 Pripov|          mehko padel! Prigovor je, da izgled za sabo vleče. ~Tožbánjci
 451 Pripov|             Zadnjih besed še dobro ne izgovori, ko s plota izpodrsne, da
 452 Pripov|               so bili nazadnje vendar izgubili. Plačevali so, da so cvilíli
 453 Pripov|              Nikoli bi ne bil svetnik izgubljen, ako bi Zavijač hodil še
 454 Pripov|                Potlej si hodilo kakor izgubljena ovca bogvedi kod in si trebuhu
 455 Pripov|               zelo peče dvoje, namreč izgubljeni svetnik in pokopani doktor
 456 Uvod  |      humorističen list mimo gredočim, izhaja na oknu, kadar urednika
 457 Pripov|           okoli oči in po laseh kakor izkušen maček, preden se vreme izpremeni. ~
 458 Uvod  |        Kovaško kládivo, radi zahajajo izobraženi in smeholjubi meščani, a
 459 Pripov|               ko mu je bilo vse drugo izpodletelo na zemlji. ~Doktorand Kolenec.
 460 Pripov|             leti nanj, česar nikdo ne izpodmakne, ako si nos odgrizne. ~Doktorand
 461 Pripov|               ne izgovori, ko s plota izpodrsne, da se na glavo postavi
 462 Pripov|              prišla, človeška otroka? Izpovedita se čiste resnice, da vaju
 463 Pripov|            božji prst veli stopiti na izpraznjeni oltar, kamor je res tudi
 464 Pripov|           globoko zamišljen raz oltar izpregovori v debelem basu naslednje
 465 Pripov|           tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorila! ~Bogobáznik, ali te ni
 466 Pripov|          nasejál, ki ne more po božje izpregovoriti nobeden, potlej bi on zvedel,
 467 Pripov|               se je bil poštenjak šel izprehajat ali njivo orat ali v senožeti
 468 Pripov|        izkušen maček, preden se vreme izpremeni. ~Tak je bil ta mož! Reberník
 469 Pripov|             na dolgo trobil, kakor bi izraelskemu kraljestvu oznanjal tri
 470 Pripov|              Ko hudičev nejevernik to izreče, stisne svojo ~pogubljeno
 471 Pripov|             kakor jo nekateri že tudi izrekajo ter nam zabavljajo s tisto
 472 Pripov|          zlasti kadar je njene govore izročal nesmrtnemu spominu; a danes
 473 Pripov|              božji duh, da sem se tam izučil vsega, česar potrebuje doktor,
 474 Pripov|           štejemo onih treh kočarjev: Izvásnika, Oplátovca in Žarína, ki
 475 Pripov|               rogom po vasi, da je od Izvásnikove koče do Gázibrodove hiše
 476 Pripov|               pojedel? Prosjak je res izvoljen človek; morebiti je še deseti
 477 Pripov|          hotel slavno razodeti baš po izvoljenem prosjaku edinem, a po nikomer
 478 Pripov|            grešnik se tako popisuje v izvoljenih knjigah: bil je dolgopet,
 479 Pripov|           Tožbánjci deró s prosjakom, izvoljenim poslom, na čelu pred kapelico,
 480 Pripov|           bode krepčal nedoseženi duh izvrstnega Kládiva, prosil bi, da mi
 481 Pripov|           prebil Gutenberg, dokler je izvršil svojo božjo umeteljnost
 482 Pripov|             mož nakani o prvi priliki izvršiti, kar se mu tako lepo samo
 483 Pripov|           Boga prosi!" ~V tem hipu se izza kapele pokrit in rdeč od
 484 Pripov|              od hiše do hiše, kjer je izzuvalnik potrkal na vsaka vrata,
 485 Pripov|        škornjih vsa skrita, z lesenim izzuvalnikom, zadaj privezanim, sedela
 486 Pripov|            verjetna pripovedka res ne išče pomečkati, kakor bi se vendar
 487 Pripov|              si zavetje najde; jaz ga iščem zastonj! Kam se mi je torej
 488 Pripov|                in potlej Bog z njimi! Išči jih, če veš, kod! Naš svetnik
 489 Pripov|          odsihdob v Korotan po lipova jabolka poslali vse vraže in vse
 490 Pripov|       ukradenec je vendar gotovo tudi jahal, ker pošten sveti Jurij,
 491 Pripov|              koli prosil masla, sala, jajc ali kruha, soli, žita, moke
 492 Pripov|               iz tujega gnezda pomeče jajca drugih ptičev, da svoja
 493 Pripov|             se nikakor ne bil krčil z jajci in maslom, niti ne z mastjo
 494 Pripov|               padeta na kolena ter se jameta na prsi trkati. Nobeden
 495 Pripov|           zavrtih in pred neko apneno jamo postoji ter potlej zopet
 496 Uvod  |           dvajset let po ene "božične jaslice" v dramatični obleki in
 497 Pripov|            Pipec. Sveta povest piše z jasnimi besedami, da je svoji prvi
 498 Pripov|               lisica in volk, sova in jastreb, vse ima pravico živeti
 499 Pripov|               če jim na misel pride v Jázbarjeve kravájnice hruške klatiti
 500 Pripov|             in odmeriti dve četrtinki ječmena šestovrstnika, preden smo