Part

 501 Pripov|             Ubožec! Za mladih let sem jedel tudi jaz nekatere matere
 502 Pripov|          kakor kača nogé. In po vsaki jedi je baje oslinil prste leve
 503 Pripov|               za bolne zobe ali svete Jédrti za miši ali svetega Roka
 504 Pripov|               kapelice in tudi to smo jemali največ iz puščice, kamor
 505 Pripov|                Tožbánjci in Tožbánjke jemo od veselja ploskati, vriskati,
 506 Pripov|           posvečenem prostoru. Babice jemó trkati na prsi, vzdihovati,
 507 Pripov|               Leto je minilo o svetem Jerneju, ko deró komarja. Ka si
 508 Pripov|               kos za kosom razdrobila jezdec in konj. Med vrsticami svetega,
 509 Pripov|              kapele pokrit in rdeč od jeze prikaže grešni starec, nejeverni
 510 Uvod  |        stisnjeno pest, da bi se ž njo jezi dala krepkejša podpora. ~
 511 Pripov|               sape, katero mu je bila jezična govôrnica vso zaprla, jame
 512 Pripov|              petkov dan; kajti na ves jezik je rečeno, da jedva sovražni
 513 Pripov|            saj zgóvorni so vsi ženski jeziki -- nego samo s pravičnega
 514 Pripov|       dejanski, a ne samo s plakom in jezikom!" ~Zadnjih besed še dobro
 515 Pripov|              in kjer ga je tolikokrat jezilo ščebetavo društvo zarobljenih
 516 Pripov|          Antona za živino ali svetega Joba za bečele ali svetega Donata
 517 Pripov|            pod Metelíževim orehom ter jokala tako bridko, da Bog nam
 518 Pripov|              prsi, vzdihovati, naglas jokati, oči prevračaje, kakor je
 519 Pripov|             imela in po vsem svetu bi ju zastonj iskala. Razloček
 520 Pripov|               odborniška čast, katere junak potlej ni pozabil, dokler
 521 Pripov|             na oltarje. Že lani je na Junčem bil naredil kakor kukavica,
 522 Pripov|            godbi z mešičkom od ranega jutra do poznega večera poigravajo
 523 Pripov|             hojo ali z delom. ~Stoprv jutranji hlad ga predrami, da se
 524 Pripov|              Doktorand Kolenec. Dobro jutro, gospod doktor! Kakor čutim,
 525 Pripov|             katerega vedno tají kakor kača nogé. In po vsaki jedi je
 526 Pripov|              ob tla ožigáli, kakor bi kačam glave trli. Ka morebiti
 527 Pripov|         cerkvi pristoji knjigo držati kakemu učenemu svetniku. Tako pripravljen
 528 Uvod  |            daljšo ali krajšo "pesem o kaki svatbi", kakor čuti, da
 529 Pripov|           preglavico leze. Saj znamo, kakovi so današnji dohtarji. Vedno
 530 Pripov|         zabliskne se mu bistra misel, kakršne poprej še nikdar ni imel.
 531 Pripov|           veselilo, prenarejati kožo, kakršno je Bog ustvaril. Nekdaj
 532 Pripov|             natakne ter krepko reče: "Kakšen greh? Povej mi, Kotlóvščak!
 533 Pripov|              s preroškim duhom videl, kakšni bodo nastopki tega dejanja
 534 Pripov|         doktorand? Kdo torej sme vanj kamen poriniti, če se mu je dobro
 535 Uvod  |              nahajati, zbira polže in kamenje, slamo tlači v mehove mrtvih
 536 Pripov|             se razvrste, največ kakor kane, ostali svétniki in svétnice;
 537 Pripov|             veselja so tukaj že solze kapale," župan dalje reče, "a jaz
 538 Pripov|             novega prebivalca v stari kapelici ni nič treba zdelo. ~Doktorand
 539 Pripov|             na oltar stopil v škofovi kapi in mašnem plašču iz papirja. --
 540 Pripov|           Vsak lasec mu je imel svojo kapljico, tako se je potil. A vendar
 541 Pripov|            kosti in premnoge vreče, s katerimi je bil križem obložen, kakor
 542 Pripov|              in tamkaj se ljudem jame kazati za gotovo plačilo, da je
 543 Pripov|            resnice, da vaju ne zadene kazen iz neba!" ~Gládež in Kozoglav
 544 Pripov|          oltar. Zora jedva poči, ko s kebli na glavah proti Grebeníkovem
 545 Pripov|            kateri je torej bil precej kisel. Zgodovina odkrito priča,
 546 Pripov|            poslušati, kaj današnjemu "Kladivu" poreče slavno mimogredoče
 547 Pripov|          Jázbarjeve kravájnice hruške klatiti ali na Otrépovi njivi zakuriti
 548 Pripov|        peklenščak in ako se ne motim, klel je tudi, ali zato, ker mu
 549 Pripov|             tem nikoli ne zine, torej klevetavim Krkóvcem ne moremo pritegniti,
 550 Pripov|        verjeli tako trdno, kakor bi s klinom pribil, to se umeje samo
 551 Pripov|            pripovedovala, ker so bili ključarji pozabili šestico davka plačati
 552 Pripov|               ime zaslišijo, klobuk s kljuke, palico v roke ter s kratkim
 553 Pripov|            kajti bila je dolga, suha, kljukonósa žena. Če se je res malokdaj
 554 Pripov|           prevržljivec domislil! Belo kljuse namaže povsod z jako zeleno
 555 Pripov|               kako se njih pomočnik s klobasami petku v bran postavlja! ~
 556 Pripov|            namreč lepo krivíno mesene klobase in urézanico črnega kruha
 557 Pripov|              palico in rdečo svečo za klobukom hodi vsako leto po dvakrat
 558 Pripov|               običaj vinskih mož, dva kmeta, gospodarja iz te vasi.
 559 Pripov|               a taka stvarca pobožnim kmetom najmanjše bolšíce ne dene
 560 Pripov|         Zijali in molčali so, kakorje kmetska navada, kadar jim kdo srdito
 561 Pripov|         šarami (barvami) na hitrem po kmetski premazali ter malo njene
 562 Pripov|               Zmrzljak. "Pod ~nobenim kmetskim zvonom ga ni kolikaj nebéščana,
 563 Pripov|            tako popisuje v izvoljenih knjigah: bil je dolgopet, sedemdesetleten,
 564 Pripov|               in tudi njegovo sérasto kobilico, ki si je bila drugo leto
 565 Pripov|              ako ne štejemo onih treh kočarjev: Izvásnika, Oplátovca in
 566 Pripov|            vasi, da je od Izvásnikove koče do Gázibrodove hiše krivénčil
 567 Pripov|           težko uganiti, zakaj vsa ta kočljiva stvar, katero okradeni kmetje --
 568 Pripov|           njimi sem bil tudi jaz lep, kodroglav mladenič in za vino sem
 569 Pripov|               so cvilíli kakor lesena kola. Petrač je bil povrhu še
 570 Uvod  |            Pipec je namreč doktorandu Kolencu razlagal pobožno pripovedko.
 571 Pripov|               je že z rojstva bil nad kolenjo zgibo res dolgovezen, a
 572 Pripov|             nogo zlomila nad prednjim kolenom. Božíčka so imenovali moža,
 573 Pripov|             treba kolikor vozu petega kolesa. Tepéžkan, radi nas imate,
 574 Pripov|              pač godilo, sam Bog vedi kolikokrat, kako je našel doktorja
 575 Pripov|              se zlahka bilo med njima kolo zatóčilo. Tega zdaj pokliče
 576 Pripov|             je zapodil od kapelice po kolovoznem potu. ~Zmrzlják in Kotlóvščak
 577 Pripov|               po stezi, a Zmrzlják po kolovozniku v Tožbánjo vas. ~Doktorand
 578 Pripov|        brezpametne? Kako se je godilo Kolumbu, preden in tudi potem, ko
 579 Pripov|               svetem Jerneju, ko deró komarja. Ka si pozabil, da so nam
 580 Pripov|        mirnega kota, katerih ima brez konca in kraja, a vendar so me
 581 Pripov|           zategadelj hočem pripovedko končati, kakor nje konec poročajo
 582 Pripov|        prigodbe piše, da se na drugem koncu mize prvi oglasi Marko Bogobáznik
 583 Pripov|            ogla; pozneje se z mačjimi koraki primakne do samega praga,
 584 Pripov|              pomočnik je ves drugačen korenjak, če premislimo. Kaj ni storil
 585 Pripov|      imenovali svetega Matije. S tega koristnega ozira so tudi podobi namesto
 586 Pripov|           semkaj gor od Grebeníkovega korita? Še zdaj, kakor bi se danes
 587 Pripov|            Saj veš, Kotlóvščak, da so Koritnici naši vasi zato zdeli priimek
 588 Pripov|             glavah proti Grebeníkovem koritu mimo njega pride nekoliko
 589 Pripov|              da so zatorej odsihdob v Korotan po lipova jabolka poslali
 590 Pripov|            onkraj Náprha, ali gor med Korošce, koder je sam Nemec do Nemca,
 591 Pripov|              črvojédinasta, da sta se kos za kosom razdrobila jezdec
 592 Pripov|           svetnika izdolbel iz celega kosa najlepše lípovine, ko je
 593 Pripov|             njem toliko gane, kolikor kosec kruha v roki; vsak dan je
 594 Pripov|             njivo orat ali v senožeti kosit ali v gozd po drva ali k
 595 Pripov|               ga nič ni; časi strašna kosmata brada brez las in brez glave --
 596 Pripov|               dohtarji tako navihani. Kosmatega vraga so navihani! En dohtar
 597 Pripov|       črvojédinasta, da sta se kos za kosom razdrobila jezdec in konj.
 598 Pripov|             nikjer ni odkazal mirnega kota, katerih ima brez konca
 599 Pripov|             svetu, ker ga Zmrzlják in Kotlávščak nista videla, četudi sta
 600 Pripov|                dohtarja! To je, to!" ~Kotlovščak pritakne: "Dohtarja in svetnika
 601 Pripov|          vstane Zmrzlják, kateri je s Kotlóvščakom vred bil tudi občinski odbornik,
 602 Pripov|             na oltarju treba ostati. ~Kotlóvščakovo in Zmrzljákovo besedovanje
 603 Pripov|              kajti za oknom v skritem kotu mi bode poslušati, kaj današnjemu "
 604 Pripov|               nam zopet nova številka Kovaškega kládiva prinese iz neusúšnega
 605 Pripov|               bilo predlansko leto na Kovornem, ko je hodilo strašit, da
 606 Pripov|              da za tisto, ker se tudi Kovôrniki radi pravdajo. Verjemi kdor
 607 Pripov|               on zvedel, kako se moli kozja molitvica, potlej, če nemški
 608 Pripov|          prehvaliti. Na mizi je čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako
 609 Pripov|             vsaj ženam se ne more pod koš dati, in zavpil tako živo
 610 Pripov|             kakega znamenja. Robáčeva Košára, ne tako daleč od kapelice,
 611 Pripov|             prepička z báčevo materjo Košáro za suknen svitek, vendar
 612 Pripov|                ko ga je pasel po njih košenícah, ker je bila trava in konj
 613 Pripov|           gotovino, da se nam je časi koža lupila. Vendar je vsaj tudi
 614 Pripov|        otročjo uganko: 'Deset mož dve koži vleče proti Pravdanji vasi.'
 615 Pripov|           hrani in sveti Anton! -- od Kráčic do Raztéznikove smreke cesto
 616 Pripov|               domislim se vendar! ~Ni krágulj, da bi se ne!" ~Takisto
 617 Pripov|               potrebni klobuk širokih krajev z nizkim oglavjem, v roki
 618 Pripov|            pisanem Ništarcu, ki je ob kraji votel, na sredi ga nič ni;
 619 Pripov|            desete pravde še prva ni v kraju! Verjemi ali ne verjemi,
 620 Pripov|            brade odtesali, da je bila krajša. In tako se je zgodilo,
 621 Uvod  |          vsako leto po eno daljšo ali krajšo "pesem o kaki svatbi", kakor
 622 Pripov|          trobil, kakor bi izraelskemu kraljestvu oznanjal tri sveta leta
 623 Pripov|        občinstvu. ~Doktorand Kolenec. Krasno! A preden nas bode krepčal
 624 Pripov|           podplata) siromak tako zelo kratek, da je meril jedva malo
 625 Uvod  |              vilice, sablje, dolge in kratke, ter brusi nožíce (škarje)
 626 Pripov|           svetega doktorja Bežanca ob kratkem pahnejo z oltarja in ga
 627 Pripov|            zasukniti, da mu je bilo v kratki dobi pobegniti iz vsakega
 628 Pripov|           kljuke, palico v roke ter s kratkim pótem k sodbi. Povedali
 629 Pripov|              misel pride v Jázbarjeve kravájnice hruške klatiti ali na Otrépovi
 630 Pripov|               naglo zapodi z okovanim kravjim rogom po vasi, da je od
 631 Pripov|           kateri bi se nikakor ne bil krčil z jajci in maslom, niti
 632 Pripov|          katere prinese dar usmiljene krčmarice v Lokánjem selu, namreč
 633 Pripov|           Nocoj so bile polne vse tri krčme Tožbánje vasi ter povsod
 634 Pripov|            ter z njim šel k Mazincu v krčmo na polič dobrega vina; a
 635 Pripov|             Krasno! A preden nas bode krepčal nedoseženi duh izvrstnega
 636 Pripov|            sveta nebesa postavimo dva krepka stebra namesto enega. --
 637 Uvod  |              da bi se ž njo jezi dala krepkejša podpora. ~O drugi prikazni
 638 Pripov|             ko župan ukaže, da štirje krepki mladeniči vrhu ramen vzdignjejo
 639 Pripov|              razbegne po vasi, naglas kričé: "Etecetra in svetnik! Obojega
 640 Uvod  |            zategadelj, ker ima že vsa kriva kolena. ~Minuli teden mi
 641 Uvod  |             poštenje -- kuje pipce in krivce, nože in vilice, sablje,
 642 Pripov|              koče do Gázibrodove hiše krivénčil in tako prekleto na dolgo
 643 Pripov|              strupovite sovražnice po krivici imenovale ošabnost. Poudarjala
 644 Pripov|            Lokánjem selu, namreč lepo krivíno mesene klobase in urézanico
 645 Pripov|            strašnih ljudi, ki so Boga križali, zaradi česar si je ves
 646 Pripov|             ne zine, torej klevetavim Krkóvcem ne moremo pritegniti, ker
 647 Pripov|             rjave na sebi. Ko ni bilo krme, novcev še manj -- kaj se
 648 Pripov|             Pipec. V Ljubljani je bil krojač, po imenu Željko, Bog mu
 649 Pripov|              Doktorand Kolenec. O tem krojaču sem že slišal. Govoré, da
 650 Pripov|               se prikrade gor više za krsíkov grm, od koder nezapažen
 651 Pripov|              ne posmehujmo, da se živ krst ni domislil zahtevati, naj
 652 Pripov|            sem vam dobrote delil brez krstnega imena v leseni podobi, a
 653 Pripov|               ali zato, ker mu je bil krt ušel, ali morebiti, kar
 654 Pripov|             ta mož! Reberník je tedaj krta čakal, motiko nad glavo
 655 Pripov|              tudi jaz nekatere matere kruh, a taka bridka usoda me
 656 Pripov|        etecetro znam, kakor je ne zna krščena duša v devetih deželah.
 657 Pripov|              knjige raznesle daleč po krščenem svetu, celo dol v turško
 658 Pripov|            smrčati kakor vsak pobožen krščenik, ki se je podnevi utrudil
 659 Pripov|               nič greh, kakor vsakega krščeníka pobožno uči ljubljanska
 660 Pripov|               streh, branil vas bodem kuge, lakote, draginje, vojske
 661 Uvod  |               pedenj sámo poštenje -- kuje pipce in krivce, nože in
 662 Pripov|              Junčem bil naredil kakor kukavica, katera iz tujega gnezda
 663 Pripov|              leto po dvakrat na sveti Kum in po trikrat na sveti Záplaz
 664 Pripov|               te že, videl, ko sem še kupčeval po svetu! V Ljubljani si
 665 Pripov|            kakor bi se ga pripravljal kupiti. Kadar molče zvrši to delo,
 666 Pripov|              miši ali svetega Roka za kužne bolemi ali svetega Antona
 667 Pripov|           modrosti neukretno besedo: "l nu, svetnik ima strešico
 668 Pripov|            sovražni starec odleze, ko lačni svetnik pazljivo okoli sebe
 669 Pripov|          svetnik kam ne uide. Temu je lahko votek najti. Razumnih ljudi
 670 Pripov|                branil vas bodem kuge, lakote, draginje, vojske in vseh
 671 Pripov|              postavlja na oltarje. Že lani je na Junčem bil naredil
 672 Pripov|            preplašen Bogobáznik. Vsak lasec mu je imel svojo kapljico,
 673 Pripov|               obrazu, okoli oči in po laseh kakor izkušen maček, preden
 674 Pripov|               očeh solzice igrale, po latinski zazvénčal: "Venedi teh špirtu
 675 Pripov|               ga potem poblagoslovi z latinskimi besedami, katere je glasno
 676 Uvod  |           hodi v gledališče, sključen lazi v podzémeljske jame po nenavadne
 677 Pripov|         nebeško resnico ali peklensko laž!" ~V tem slovesnem hipu
 678 Uvod  |             često udriha sam sebe, da laže potlej na druge plane, se
 679 Pripov|          Doktorand Kolenec. Kaj si je le mislil doktor ~Bežanec,
 680 Pripov|        pogrešali!" ~Za tem govornikom ledje svoje modrosti prepaše Kotlóvščak
 681 Pripov|             zakuriti ali tam doli pod Leméževo leso žabe s kamenjem preganjati
 682 Pripov|            med njimi sem bil tudi jaz lep, kodroglav mladenič in za
 683 Pripov|               stare in mlade, grde in lepe, zakriče obenem: "Bogobáznik,
 684 Pripov|              je stvar dobila nekoliko lepše lice, tudi on se je po sili
 685 Pripov|             In tako se je zgodilo, da lesenega moža ni bilo zdaj nikakor
 686 Pripov|           delil brez krstnega imena v leseni podobi, a zdaj me vidite
 687 Pripov|         dolgih škornjih vsa skrita, z lesenim izzuvalnikom, zadaj privezanim,
 688 Pripov|        namesto palice v roko vtaknili leseno sekiro bradáčo, katera se
 689 Pripov|              je kaj glévil, ob visoki leskovi palici prileze izmed poslušalcev
 690 Pripov|             ali tam doli pod Leméževo leso žabe s kamenjem preganjati
 691 Pripov|              In ljudje so res že nanj leteli s kamenjem, z ocepki in
 692 Pripov|             jaz, ki sem v poprejšnjih letih od svetega Mihaela do svetega
 693 Pripov|            jedi je baje oslinil prste leve roke ter z njimi se umival
 694 Pripov|              je hodil po zemlji; a na levici se v navadni prostor dene
 695 Pripov|             sicer, a vendar pritrdi z levim očesom in župan se potlej
 696 Pripov|              Preglavica na preglavico leze. Saj znamo, kakovi so današnji
 697 Pripov|               Reberník sinoči skrivaj lezel. Njih glavar se zopet oglasi: "
 698 Pripov|            las kakor ovca in sájavega lica kakor cigan, svojo kožo
 699 Pripov|           stvar dobila nekoliko lepše lice, tudi on se je po sili držal
 700 Pripov|         zatorej odsihdob v Korotan po lipova jabolka poslali vse vraže
 701 Pripov|               iz celega kosa najlepše lípovine, ko je drevo še rastlo.
 702 Pripov|            palico oprl. Pes in mačka, lisica in volk, sova in jastreb,
 703 Pripov|               imenovala že od starine Lisičja glava, kar Čičev Martin
 704 Pripov|               bi rad sleparil tukaj v Lisičji glavi uboge neumneže, kateri
 705 Uvod  |          drobižem in z dopisi zaklada liste vsega sveta, najsi bodo
 706 Uvod  |              o katerih so tudi nemški listi pred nekoliko leti govorili.
 707 Pripov|              proščenje, Hrvatov kakor listja in trave ter o godbi z mešičkom
 708 Uvod  |           seboj imamo že starikavega "literata", ki z novinarskim drobižem
 709 Pripov|             kaj on govori? Bratec moj ljubi, ko bi naš svetnik bil z
 710 Pripov|            šaro (barvo) samo zato, da Ljubljančani potlej niso zapazili, ko
 711 Pripov|            časi pol vasi k dohtarju v Ljubljano, od koder vas ni bilo po
 712 Pripov|         vsakega krščeníka pobožno uči ljubljanska porcijúnkula ter mnoga božja
 713 Uvod  |        dramatični obleki in potem jih ljubljanskemu Dramatičnemu društvu neprestano
 714 Pripov|              da smo vsi njegovi enako ljubljeni otroci! Tat in razbojnik
 715 Pripov|             bi mladini mogel dati kaj ljubšega nego sladki ples! Torej
 716 Pripov|              vendar sem ostal nič med ljudmi! Zdaj sem star, moči so
 717 Pripov|             dar usmiljene krčmarice v Lokánjem selu, namreč lepo krivíno
 718 Pripov|               dostojnega namestnika," lokavo odgovori župan, kateri si
 719 Pripov|            imamo, hvalo Bogu zanj! -- Lôvi ga, je slab mož, drži ga,
 720 Pripov|           pomočnik je nam davno znan. Lovimo ga že dve leti. Po očetu
 721 Pripov|          Blizu Čabra, dva dni hodá od Lóža, nad Plescí, je gora z romarsko
 722 Pripov|             ali ne verjemi, jaz tožim Ložánčka že dve leti za pol mernika
 723 Pripov|               utegnil paziti nanj. Ko luči naposled pogasnejo, sveti
 724 Pripov|                da se nam je časi koža lupila. Vendar je vsaj tudi kaj
 725 Pripov|              s kamenjem preganjati po luži. ~Doktorand Kolenec. Kaj
 726 Pripov|             in po laseh kakor izkušen maček, preden se vreme izpremeni. ~
 727 Pripov|            ogla do ogla; pozneje se z mačjimi koraki primakne do samega
 728 Uvod  |           slamo tlači v mehove mrtvih mačk in ptičev, da so potlej
 729 Pripov|              nanj palico oprl. Pes in mačka, lisica in volk, sova in
 730 Pripov|               vsi tako pijani, da ste mački teta dejali. Uboge babe
 731 Uvod  |            humorjem in zabavljivostjo maha politične dogodke sploh
 732 Pripov|             poznega večera poigravajo majki božji na korist in poštenje. ~
 733 Pripov|               naš svetnik vendar vsaj mal tudi tisto ritecetro ali
 734 Pripov|            sta si med seboj kakor dva mala strica. Drži ga, dokler
 735 Pripov|              Bežanec utegnil biti kaj malega podoben tistemu patronu,
 736 Pripov|         drugem koncu mize prvi oglasi Marko Bogobáznik in tako požene
 737 Pripov|             svetega Jurija do svetega Martina. Povest nam obširno ter
 738 Pripov|             kadar sem vas koli prosil masla, sala, jajc ali kruha, soli,
 739 Pripov|               ne bil krčil z jajci in maslom, niti ne z mastjo zabeljene
 740 Pripov|            jajci in maslom, niti ne z mastjo zabeljene ocváre, ako tudi
 741 Pripov|               jedel tudi jaz nekatere matere kruh, a taka bridka usoda
 742 Pripov|           kateri se namaže z medom in materino dušico, da jih lepo ogrene,
 743 Pripov|             tistega prepička z báčevo materjo Košáro za suknen svitek,
 744 Pripov|          ženske z zastôri, neka stara mati daleč tam zadaj celo z rešetom,
 745 Pripov|               so jo imenovali svetega Matije. S tega koristnega ozira
 746 Pripov|            uradniki in biriči svetemu Matiji vse ude prešteli od vrha
 747 Pripov|               prijel ter z njim šel k Mazincu v krčmo na polič dobrega
 748 Pripov|              stopil v škofovi kapi in mašnem plašču iz papirja. -- Ta
 749 Pripov|              pokriti vojščaki stoje z mečem in sulico! Ali ni vse to
 750 Pripov|            panjem, kateri se namaže z medom in materino dušico, da jih
 751 Pripov|            trebuhu, da se mu je torej mehka brada vselej nosa dotikala,
 752 Pripov|           Sreča njegova, da je bil na mehko padel! Prigovor je, da izgled
 753 Uvod  |             in kamenje, slamo tlači v mehove mrtvih mačk in ptičev, da
 754 Pripov|             Ribnici, ako se ne motim, menda tudi, in povsod so te gospodje
 755 Pripov|             na oltar, ni čudo, ako je menil, da je na oltarju treba
 756 Pripov|              oreh pri žabi. Kaj bi se ménil! Hotel sem povedati, kakor
 757 Pripov|              ne ozreta vanjo, ker sta menila, da je še zdaj prazna. ~
 758 Pripov|             sabo vleče. ~Tožbánjci so menili, župan je to naredil nalašč,
 759 Pripov|             mu v oči in zavpije: "Kaj meniš, da se nisem domislil, kdo
 760 Pripov|             moko, če mlinar prevelike merice ne vzame. In župan sede
 761 Pripov|           Ložánčka že dve leti za pol mernika ovsenih plev in še zdaj
 762 Pripov|            Tožbánji vasi zdaj nad vso mero čislanega, ter ukáje, "živio"
 763 Pripov|             selu, namreč lepo krivíno mesene klobase in urézanico črnega
 764 Pripov|           greh o svetem Telesu, ko po mestih toliko pokritih z orožjem
 765 Uvod  |           novinah, katerim jako ostri mestni strah vendar nikoli zob
 766 Pripov|                peče in svitke v strop metati, da so se okna tresla. Ko
 767 Pripov|          zadaj privezanim, sedela pod Metelíževim orehom ter jokala tako bridko,
 768 Uvod  |              izobraženi in smeholjubi meščani, a tudi kak srdit obraz
 769 Pripov|         listja in trave ter o godbi z mešičkom od ranega jutra do poznega
 770 Pripov|           vedo, po čem je Tepéžkanovo mežikanje, zatorej mu, nejevoljna
 771 Pripov|        pobegneš ven iz Tožbánje vasi. Midva sva nedolžna!" ~Zdaj sveti
 772 Pripov|          poprejšnjih letih od svetega Mihaela do svetega Jurija drva sekal
 773 Pripov|             naj v tvojih očeh najdeta milost uboga hlapca, katera je
 774 Pripov|           puščice, kamor so mu dajali milostinjo popotni ljudje; a Zavijaču
 775 Pripov|                Kladivu" poreče slavno mimogredoče občinstvo. ~Doktorand Kolenec.
 776 Uvod  |             ima že vsa kriva kolena. ~Minuli teden mi je bilo naključje
 777 Pripov|             premislimo. Kaj ni storil mirakeljskega čuda, katero smo vsi gledali
 778 Pripov|            Meni Bog nikjer ni odkazal mirnega kota, katerih ima brez konca
 779 Pripov|             take oblástnice po navadi mislimo; kajti bila je dolga, suha,
 780 Pripov|     Tožbánjcev ne more prehvaliti. Na mizi je čakal kozji zvonec, da
 781 Pripov|            tiščal ušesa in trdovratno mižal, ker nič ne veš, da je živ
 782 Pripov|               vse Tožbánjke, stare in mlade, grde in lepe, zakriče obenem: "
 783 Pripov|         spoznal nikdo izmed dunajshih mladeničev, niti sam ostrovóhi Bole
 784 Pripov|         Doktorand Kolenec. Ubožec! Za mladih let sem jedel tudi jaz nekatere
 785 Pripov|             je zemlja tresla. ~Kdo bi mladini mogel dati kaj ljubšega
 786 Pripov|             mu rekli; kajti dokler je mladóval, ni še bil zavalúšnega telesa,
 787 Pripov|              njeno ime odkriva, da je mlajšemu zarodu Tožbánje vasi baš
 788 Pripov|              mnogo truda, a v podpori mlajših rok je vendar izdelal. ~
 789 Pripov|               je opolnoči od Prhájeve mlake krvavo stegno brez bedra
 790 Pripov|          kakor meh s proseno moko, če mlinar prevelike merice ne vzame.
 791 Pripov|          ljubljanska porcijúnkula ter mnoga božja pota na zemlji. Brezzobe
 792 Pripov|               a ker je bilo očito, da mnogi Tožbánjci s teto Pleníco
 793 Pripov|               kar se je počenjalo. Ko množica naposled izgine, pogan z
 794 Pripov|              ne!" zavpije Zmrzljak iz množice. ~"Kdo ve? Morebiti polagoma
 795 Pripov|           bodem zdravil bolno živino, množil vaše bečele in toče branil
 796 Pripov|               dežela ni utrpela najti mo<190>a pripravnejšega temu
 797 Pripov|              je bila namreč poslednja moč umrla baš na cesti pred
 798 Pripov|     najhitreje mogel ob svojih slabih močeh in odhojenih nogah. Ali
 799 Pripov|            med ljudmi! Zdaj sem star, moči so mi pošle in obe nogi
 800 Uvod  |           tako prijazno, da me ta dva modráka nista zapazila, kadar sem
 801 Uvod  |             dogodke sploh ter posebno modre neukretnosti svojih rojakov. ~
 802 Pripov|              v župana bil samo s tega modrega ozira, ker je edini med
 803 Pripov|              nami? Vselej so dejali: 'Modrost je začetek božjega strahu!'
 804 Pripov|              pohlevno vstal in hrabro modroval, kakor ga je bila poprej
 805 Pripov|            samooblastno povzdigne ter mogočno oglasi: "Kotlóvščak bi rad
 806 Pripov|              A to vam je znano, dragi moji, kaj govori sveto pismo,
 807 Pripov|              ob sedmi uri naj se pred mojim obličjem zbero vsi Tožbánjci
 808 Pripov|           jajc ali kruha, soli, žita, moke in drugačnega daru ali strehe
 809 Pripov|         natlačena kakor meh s proseno moko, če mlinar prevelike merice
 810 Pripov|               Doktor Pipec. Zijali in molčali so, kakorje kmetska navada,
 811 Pripov|          potlej bi on zvedel, kako se moli kozja molitvica, potlej,
 812 Pripov|            zvedel, kako se moli kozja molitvica, potlej, če nemški ne zna!
 813 Pripov|              volja božja; naj me hodi mora tlačit, ako se mi ne zdi
 814 Pripov|              na pratiki -- nu, kaj ne moreta razoglava hoditi sem ter
 815 Pripov|          Plenica brzo odgovori: "Kako morete ~vprašati? Da bi svetnik
 816 Pripov|            vsaka vrata, če niso imela morske noge, da nobeden človek
 817 Pripov|           njem vesoljna vas tako zelo motila, če to ni morebiti baš kako
 818 Pripov|              kolikor je koli mogel po moški, in reče: "Res je, res!
 819 Pripov|              gosposki vladati in še v mošnjiček devati?" ~"Zlodej ga vzemi,
 820 Pripov|               da glupi svet navdušene može, kateri visoke misli v sebi
 821 Uvod  |           debelo razpravo o "povodnih možéh", in take spiše z velikim
 822 Pripov|          poprej utegnila pogovoriti z možem, kateremu ni toliko upala,
 823 Uvod  |         morebiti celo v humorističnih možganih doktorja Pipca samega, drugič,
 824 Pripov|              a danes je stolovála pri možu prosjaku samem, kateremu
 825 Pripov|              so mu bili dež in veter, mraz in sneg stanovitni tovariši
 826 Pripov|             roko na tožbánjski narod, mrmraje, kakor bi molil, ter ga
 827 Pripov|          zlasti Zavijaču, ker so tako mrtvi na tožbe, da jih celo hodijo
 828 Uvod  |         kamenje, slamo tlači v mehove mrtvih mačk in ptičev, da so potlej
 829 Pripov|           gotovo plačilo, da je pravi mur (zamorec) iz Afrike. Če
 830 Uvod  |            koli drago. Njemu je vsako načelo enako dobro. Samo v Kovaško
 831 Pripov|            govôrnica vso zaprla, jame nadaljevati: "Bodisi tako ali tako,
 832 Pripov|              bi se poštenjak morebiti nadejal z njene svetosti, ker je
 833 Pripov|             Kakor čutim, skoraj se je nadejati veselja, katero nam zopet
 834 Pripov|             oboje obenem izvrstno sam nadomestiti: svetnika in doktorja, ker
 835 Pripov|              pravdah, nego bodem tudi nadomeščal druge pomočnike. Mislite
 836 Pripov|         Zmrzljákovo besedovanje mu je nadrobno pokazalo, da Tožbánjce zelo
 837 Pripov|           zemlji. Brezzobe starice in nadušljivi dedci so ta dan s petami
 838 Pripov|             skokonog zahajal dekletom nagajat pod okna, od koder ga je
 839 Pripov|     premišljati najprvo iz daleč, oko nagibáje zdaj na levo stran zdaj
 840 Pripov|               ime ni znano. Vendar se nahaja sledu več, nego je treba,
 841 Uvod  |              žuželke, katere je ondod nahajati, zbira polže in kamenje,
 842 Pripov|               morebiti nikoli ni bila najbistrejšega uma. Prosjak se naposled
 843 Pripov|               in začne: "Razhúdnik je najbolje besedo zasadil. Kaj bi ne,
 844 Pripov|            doma in kateri zelnik rodi najboljše tožbánjske glave! -- Ali
 845 Pripov|              opravila neustrašeno kot najboljši govorec. ~Bogobáznik --
 846 Pripov|               dasi ima največ in tudi najboljših pravd med nami; jaz in Zmrzlják
 847 Pripov|             Kdo ve? Morebiti polagoma najdemo tudi ~Zavijáča ali vsaj
 848 Pripov|         slepcu vida. Ali pomagaj si! ~Najdi ga, če ga moreš!" ~Zmrzljak
 849 Pripov|            širokem svetu in prideta z najinimi spisi do poznih rodov, če
 850 Pripov|          rokama zavpije, kar se mu je najkrepkeje treba zdelo: "Ozrite se
 851 Pripov|               izdolbel iz celega kosa najlepše lípovine, ko je drevo še
 852 Pripov|               to res, o čemer gotovo ~najmanje ni podvomiti, onda ste ukradenemu
 853 Uvod  |        imenuje "svoja nesmrtna dela". Najmanjši novinarski drobiž in dopis
 854 Uvod  |           orožja vari pesmi in kar je najposebnejša plat njegovega značaja,
 855 Pripov|      oščávanja vpraša, kaj bi se komu najpotrebneje zdelo o svetniku -- večna
 856 Pripov|              knjigo, katerih je štiri najpotrebnejše oprtiv prenašal po vseh
 857 Uvod  |              knjigo posvetí visokemu, najrajši obenem bogatemu gospodu.
 858 Uvod  |            zaklada liste vsega sveta, najsi bodo svobodoljubno uredovani
 859 Pripov|            katerim je šlo to opravilo najspešneje od rok. ~Tudi prosjak je
 860 Pripov|         Doktorand Kolenec. Siromak! A naju nesmrtni imeni sta dovolj
 861 Pripov|              nikdar navade, božji mož nakani o prvi priliki izvršiti,
 862 Uvod  |               Minuli teden mi je bilo naključje tako prijazno, da me ta
 863 Pripov|           menili, župan je to naredil nalašč, ker se mu je po njegovi
 864 Pripov|        beseduje: "Poprej ste bili vsi name planili kakor sršeni. Menite
 865 Pripov|           zavídljivi svetemu doktorju namerjal kolikaj dobrega ocvreti. ~
 866 Pripov|             se dal zaslediti sposoben namestnik zlasti Zavijaču, ker so
 867 Pripov|              kako bi mu ustregli. Ako namigne, da bi s prosjakom govoril,
 868 Pripov|           pripovedka nič enakega neče namigniti: "Z veselja so tukaj že
 869 Pripov|               koli pripravljal gnezdo nanašati in s svojim imenom poiskati
 870 Pripov|             morebiti nikoli ne; kakor nanese prilika. -- A zdaj me torej
 871 Pripov|               imel, da bi nam ne bilo napak in tudi njemu prav, če se
 872 Pripov|        postavi ter prekopicne trikrat naprej, trikrat nazaj. Sreča njegova,
 873 Pripov|               na Štajersko, in onkraj Náprha, ali gor med Korošce, koder
 874 Pripov|             bi rad zvedel, kako bi se naredilo, da svetnik kam ne uide.
 875 Pripov|              ako je nikdo ne zna doma narediti. Kadar je bilo vse to dodelano,
 876 Pripov|               zanj rubljen. Vendar je narejen sveti Donat samo v podobi
 877 Pripov|              desno roko na tožbánjski narod, mrmraje, kakor bi molil,
 878 Pripov|           neumna? Ali ne veste, da so narodi že od nekdaj s plesom slavíli
 879 Pripov|          Nemec do Nemca, kakor bi jih nasejál, ki ne more po božje izpregovoriti
 880 Pripov|            izpregovori v debelem basu naslednje besede: ~"Čemu sta semkaj
 881 Pripov|              duhom videl, kakšni bodo nastopki tega dejanja ali ne, to
 882 Pripov|              ga imaš, drži ga!" ~Temu nasvetu so naposled pritegnili vsi
 883 Pripov|           posebnih okljukih. Ljudi se natepe v sobo, da je bila natlačena
 884 Uvod  |               dopis ukaže tudi posebe natisniti, da ga potlej za samostojno
 885 Pripov|             natepe v sobo, da je bila natlačena kakor meh s proseno moko,
 886 Pripov|               kakor ga je bila poprej naučila, da je torej vendar vsa
 887 Pripov|            nego si take oblástnice po navadi mislimo; kajti bila je dolga,
 888 Pripov|           opravlja; kajti poleg svoje navadne službe je obenem tudi raztrgane
 889 Pripov|              zemlji; a na levici se v navadni prostor dene občinski pisar
 890 Pripov|              našega drobnega planeta! Navadnim smrtnikom so plemenítejši
 891 Pripov|                da bi svetnik bil našo navado že pozabil! Kakor ga zdaj
 892 Pripov|             srcu razbira in premleva, navdahne ga zopet visoka misel, kakor
 893 Pripov| premišljevanju zdelo, kakor bi mu kdo navdahnil čudovito misel, da mu božji
 894 Pripov|          pripeti često, da glupi svet navdušene može, kateri visoke misli
 895 Pripov|             sposobni razumeti, kaj je navdušeno srce. ~Ali se ne pripeti
 896 Pripov|               daj -- Slémenci so bili nazadnje vendar izgubili. Plačevali
 897 Pripov|          verjemite, da bi svetnik bil našo navado že pozabil! Kakor
 898 Pripov|               vaju ne zadene kazen iz neba!" ~Gládež in Kozoglav o
 899 Pripov|         sekire namesto dežja padale z nebes, domislim se vendar! ~Ni
 900 Pripov|         kmetskim zvonom ga ni kolikaj nebéščana, da bi svojim ljudem tako
 901 Pripov|            vse ima pravico živeti pod nebeškim stropom, zavržen sem edini
 902 Pripov|        pobožna pripovedka nič enakega neče namigniti: "Z veselja so
 903 Pripov|          Tvoja glava, tvoj svet.' Ako nečeš ostati zlepa, ostani zgrda,
 904 Uvod  |             kjer ima razloženo blago, nedaleč od vélikega trga, v rokopisu
 905 Uvod  |            nikakršne soli v peresu. A nedelaven vendar ni, kajti v déžel
 906 Pripov|              Tožbánje vasi. Midva sva nedolžna!" ~Zdaj sveti doktor Bežanec
 907 Pripov|            zadela nesreča tebe in vse nedolžne sosede? Pozabil si, kako
 908 Pripov|          Krkóvci, katere smo torej po nedolžnem tožili, siromake, Bog. nam
 909 Pripov|              ne potiplje! Usmilite se nedolžnih otročičev, možje!" ~Zapisano
 910 Pripov|               svet na vse straní dere nedolžno nevednost preprostih ljudi. ~
 911 Pripov|               preden nas bode krepčal nedoseženi duh izvrstnega Kládiva,
 912 Pripov|             kolena ter prosjak Žíkrep neizmemo zavpije: ~"Presveti dohtar
 913 Pripov|              dobrih zemljiščih. Razen nejevernega Reberníka, ki se nikoli
 914 Pripov|            polhi prasci!" ~Ko hudičev nejevernik to izreče, stisne svojo ~
 915 Pripov|            Kadar molče zvrši to delo, nejevoljen odmrmra po zavrtih in pred
 916 Pripov|    Tepéžkanovo mežikanje, zatorej mu, nejevoljna sicer, a vendar pritrdi
 917 Pripov|        svetega, zaradi te stvari zelo nejevoljnega poročila torej diha opravičena
 918 Pripov|             rokavi, ženske z zastôri, neka stara mati daleč tam zadaj
 919 Pripov|         mladih let sem jedel tudi jaz nekatere matere kruh, a taka bridka
 920 Pripov|              namreč jako zviti kmetje neke bližnje soseske, kakor je
 921 Pripov|              sem ga! Že poprej sem ga nekje videl. Samo se ne morem,
 922 Pripov|        ocepkom ali polenom v roki ter nekolikrat še huje pretepéžkati. Zato
 923 Pripov|        Korošce, koder je sam Nemec do Nemca, kakor bi jih nasejál, ki
 924 Pripov|             med Korošce, koder je sam Nemec do Nemca, kakor bi jih nasejál,
 925 Pripov|           domisliti. Čakaj, čakaj, ti neobíč grd, pokora zagátna, ti!
 926 Pripov|           sledu več, nego je treba, a neovržnega dokaza ni. Baš ob tem času
 927 Uvod  |               poštenjaka, sem ter tam nepravopisno zgrajeno, ki v njem često
 928 Pripov|               in da bi prejšnjo svojo nepremišljenost malo pogladil, jame besede
 929 Uvod  |    ljubljanskemu Dramatičnemu društvu neprestano brez uspeha ponuja. Vsakih
 930 Pripov|               pripovedka oznanja zelo nepristransko, da ta mož kosti svojega
 931 Pripov|         vendar potem v duhu spleza do nepromične sodbe, da v zadnji meri
 932 Pripov|             Županja vse to sicer malo nerada umeje; a ker je bilo očito,
 933 Pripov|               drugih ptičev, da svoja nese vanj. Tako je bil tudi on
 934 Pripov|               vas ostati ukazal sklep neskončne božje modrosti, katera hoče,
 935 Pripov|           zdelo? Samo ko so mladeniči nesli prosjaka, izpočetka ni hotel
 936 Uvod  |             poudarjaje imenuje "svoja nesmrtna dela". Najmanjši novinarski
 937 Pripov|               je njene govore izročal nesmrtnemu spominu; a danes je stolovála
 938 Pripov|              Kolenec. Siromak! A naju nesmrtni imeni sta dovolj znani že
 939 Pripov|           kapeli, katero sem jaz tako nesmrtno prepeval. ~Doktor Pipec.
 940 Pripov|              živio" in "slavo" hrumeč nesó domov, kjer so mu potlej
 941 Pripov|               časti in poštenja; celo nespodobnega dela se niso na njem sramovali.
 942 Pripov|              bi s tvojih besed zadela nesreča tebe in vse nedolžne sosede?
 943 Pripov|       morebiti ne celo palica, zaradi nesrečne Tesle, kadar samega prédse
 944 Pripov|              Kolenec: Brezimenega! Še nesrečnejši je bil od doktorja Bežanca,
 945 Pripov|            katero mu je dalo s toliko nesrečo tako malo slave, ostane
 946 Pripov|           Povedati mi je, da sem zelo nestrpljiv, kako se ta čudna zgodba
 947 Pripov|           požene svoje puste modrosti neukretno besedo: "l nu, svetnik ima
 948 Uvod  |               sploh ter posebno modre neukretnosti svojih rojakov. ~Doktorja
 949 Pripov|              Zakaj se vam zdi ta čast neumna? Ali ne veste, da so narodi
 950 Pripov|           tukaj v Lisičji glavi uboge neumneže, kateri so že brez tebe
 951 Pripov|          kakor bi vsi ~Tožbánjci bili neumni, če se niso morebiti celo
 952 Pripov|             vstajal. A kaj pomaga, ko neusmiljena teta Pleníca zopet naočnike
 953 Pripov|               siromak že zdaj, koliko neusmiljenih besed ga čaka, če morebiti
 954 Pripov|               je to dolžnost opravila neustrašeno kot najboljši govorec. ~
 955 Pripov|          Kovaškega kládiva prinese iz neusúšnega vira vaše bistroumnosti. ~
 956 Pripov|               je zato, ker so njegovi neutrudni sovražiki vselej in povsod
 957 Pripov|              z njene svetosti, ker je nevedni kmet samo preprosto govoril,
 958 Pripov|              vse straní dere nedolžno nevednost preprostih ljudi. ~
 959 Uvod  |           svatbi", kakor čuti, da sta nevesta in ženin ali bogatejša ali
 960 Pripov|              za krsíkov grm, od koder nezapažen vidi in sliši, kar se je
 961 Pripov|               zapazil, kako je bil po nezgodi vendar še nekam srečno padel,
 962 Pripov|     dvorogljate vilice vanj zasadil. ~Nezmotna Ijudska govorica trdi, kar
 963 Pripov|              kako se mu je godilo pri neznanih Ijudeh? Morebiti časi ni
 964 Uvod  |                 Poleg tega se ubija z neštetimi postranskimi posli, ki nimajo
 965 Pripov|               na sveti Záplaz k sveti Neži in k Materi božji." ~"Nu,
 966 Uvod  |                ker naš prijatelj nima nikakršne soli v peresu. A nedelaven
 967 Pripov|      izvoljenem prosjaku edinem, a po nikomer drugem? ~Doktorand Kolenec.
 968 Uvod  |               tudi, ker naš prijatelj nima nikakršne soli v peresu.
 969 Pripov|               nobene strani! Dohtarja nimamo pravega, dohtarja! To je,
 970 Pripov|            tak. Zdaj ga imaš, zdaj ga nimaš, kakor tisti prigovor: '
 971 Pripov|          gospodje pehali od sebe, ker nisi nič znal. Potlej si hodilo
 972 Pripov|            kar bi se njemu zdelo. Kaj niste še nikoli videli, kako bečele,
 973 Pripov|             Martin, do stoleten, zelo nizek možiček, ki je imel toliko
 974 Pripov|           bedra prijezdilo na pisanem Ništarcu, ki je ob kraji votel, na
 975 Pripov|             posadi prosjaka, ki se je njegovim priznanim zaslugam samo
 976 Pripov|               Tožbánja vas plesala po njenih goslih. Danes je molče poslušala,
 977 Pripov|         pogača iz drobnih opréšic. Že njeno ime odkriva, da je mlajšemu
 978 Pripov|             nikdar ni prišlo na um; a njihovi tolmači so vendar bistroumno
 979 Uvod  |       posebnima človekoma. Eden izmed njiju -- po značaju ga je vsak
 980 Pripov|               klatiti ali na Otrépovi njivi zakuriti ali tam doli pod
 981 Pripov|          poštenjak šel izprehajat ali njivo orat ali v senožeti kosit
 982 Pripov|          imenuje! Možje govore, da se noben dohtar ne more pravdati
 983 Pripov|        pometala tako z veseljem kakor nobena dekla; časi uboga obsojena
 984 Uvod  |            nikdar ni od znotraj videl nobenega vseučilišča. Njegovo pisateljsko
 985 Pripov|              Daj, daj, plačaj!' Pa ni nobenemu nič upati in tožba se pri
 986 Pripov|         kapelico ne bil mogel priti o nobeni ugodnejši dobi, nego je
 987 Pripov|               vzdahne Zmrzljak. "Pod ~nobenim kmetskim zvonom ga ni kolikaj
 988 Pripov|     zavalúšnega telesa, nego v temnih nočeh je celo skokonog zahajal
 989 Pripov|           Kotlóvščak! Ali je o veliki noči greh, ko pred božjim grobom
 990 Pripov|                A vrníva se k povesti! Nocoj so bile polne vse tri krčme
 991 Pripov|           pogubljeni čevlji sami brez nog po vasi od hiše do hiše,
 992 Pripov|           vrata, če niso imela morske noge, da nobeden človek ni dahnil
 993 Pripov|        katerega vedno tají kakor kača nogé. In po vsaki jedi je baje
 994 Pripov|              še zmerom dober, kdor za nosbeno drugo rabo ni! Vendar me
 995 Pripov|            kateri visoke misli v sebi nosijo, imenuje brezpametne? Kako
 996 Pripov|      občinskega hlapca Rožanca, ki je nosil obe nogi na vnanjo stran
 997 Pripov|               kolikaj Željko trenil z nosom ali ušesom. Nikoli! Mirno
 998 Pripov|            bradáčo, katera se za male novce kupi, ako je nikdo ne zna
 999 Pripov|             na sebi. Ko ni bilo krme, novcev še manj -- kaj se je prevržljivec
1000 Pripov|            Postojni si hlače trgal, v Novem mestu si ubožec pisaril,