Part

1001 Uvod  |         imenuje doktor Pipec in v teh novinah, katerim jako ostri mestni
1002 Uvod  |             nesmrtna dela". Najmanjši novinarski drobiž in dopis ukaže tudi
1003 Uvod  |          starikavega "literata", ki z novinarskim drobižem in z dopisi zaklada
1004 Uvod  |               trga, v rokopisu izdaje novine, o katerih so tudi nemški
1005 Uvod  |                 kuje pipce in krivce, nože in vilice, sablje, dolge
1006 Uvod  |             primere niti vilicam niti nožem. Čita namreč razne knjige,
1007 Uvod  |            dolge in kratke, ter brusi nožíce (škarje) in drugo skrhano
1008 Pripov|            spodobno čislati. Razen te občanke je dosmrten sedež poleg
1009 Pripov|             na ramah vrnejo domov, ko občinske odbornike takoj v sejo povabi
1010 Pripov|        razumni Tepéžkan je potreboval občinskega hlapca Rožanca, ki je nosil
1011 Pripov|          uživala stanoviten prostor v občinskem odboru, kjer je Trímož njene
1012 Pripov|             poreče slavno mimogredoče občinstvo. ~Doktorand Kolenec. Pripovedujte
1013 Pripov|        slavnem oknu prikaže strmečemu občinstvu. ~Doktorand Kolenec. Krasno!
1014 Uvod  |          slišal s pristavki in govori obeh učenjakov. Ponavljam jo
1015 Pripov|          pisarnici prevelikega posla; obetali so mu celo, kadar kapelico
1016 Pripov|                da mi razložite včeraj obetano povest o svetem doktorju
1017 Pripov|             pokriža, kakor je ženskam obíčaj, kadar idejo mimo kakega
1018 Pripov|          telesu tako odlikovala kakor obila pogača iz drobnih opréšic.
1019 Pripov|             navihani! En dohtar bi na obilici živel samo o nas Tožbanjcih,
1020 Pripov|            samo delal, da bi prejemal obilnejše darove od kmetov -- skratka,
1021 Pripov|             tako skrivaj, da je videl obilnejši del zbora, pogleda svojo
1022 Pripov|             pretkane te kmetske pasje obisti? ~Doktor Pipec. Kmetske
1023 Pripov|         pokazalo tudi v svojem pravem oblačilu. Kakor smo poprej vzdihovali,
1024 Pripov|        pokliče ter v svoji pravici in oblasti naglo zapodi z okovanim
1025 Pripov|             vse drugače, nego si take oblástnice po navadi mislimo; kajti
1026 Pripov|          tatje ukradeno, res nekoliko obledelo, a sicer še trdno podobo
1027 Uvod  |         božične jaslice" v dramatični obleki in potem jih ljubljanskemu
1028 Pripov|            mož, ki je zastonj dobival obleko ter vsak dan v drugi hiši
1029 Pripov|           sedmi uri naj se pred mojim obličjem zbero vsi Tožbánjci od prvega
1030 Pripov|              s katerimi je bil križem obložen, kakor je takim ljudem navada. ~
1031 Pripov|          kričé: "Etecetra in svetnik! Obojega nam je treba!" ~Doktormd
1032 Uvod  |             meščani, a tudi kak srdit obraz časi pisano pogleda skozi
1033 Pripov|       privleče iz torbe debelo, rdečo obrezano pravdoslovno knjigo, katerih
1034 Pripov|              nobena dekla; časi uboga obsojena duša, v dolgih škornjih
1035 Pripov|             nanj leteli s kamenjem, z ocepki in s poleni, a v tem hipu
1036 Pripov|            bilo časi treba zapoditi z ocepkom ali polenom v roki ter nekolikrat
1037 Pripov|         županja, katera je iz edinega očesa v glavi nanj streljala tako
1038 Pripov|        spaziti katero koli tožbánjsko očesce, kar se je tem verjetneje
1039 Pripov|              a vendar pritrdi z levim očesom in župan se potlej samooblastno
1040 Pripov|           nerada umeje; a ker je bilo očito, da mnogi Tožbánjci s teto
1041 Pripov|            niti ne z mastjo zabeljene ocváre, ako tudi je bil petkov
1042 Pripov|              namerjal kolikaj dobrega ocvreti. ~Doktor Pipec. Niti jaz
1043 Pripov|   Kotlóvščakom vred bil tudi občinski odbornik, in reče: "Bogobáznik zdaj
1044 Pripov|             vrnejo domov, ko občinske odbornike takoj v sejo povabi župan,
1045 Pripov|               božje besede, to je nam odbornikom vsem pokazal!" pristavi
1046 Pripov|              za nameček dovolila tudi odborniška čast, katere junak potlej
1047 Pripov|        stanoviten prostor v občinskem odboru, kjer je Trímož njene besede
1048 Pripov|               kolen mu je nogi gladko odbrusilo večno popotovanje. ~Doktorand
1049 Pripov|          hitro zvrši sleherno pravdo, odgovoril je šaljivo, da zato, ker
1050 Pripov|               tega že sami poskušali? Odgovorite mi! Zdaj ga spet imamo,
1051 Pripov|             ne izpodmakne, ako si nos odgrizne. ~Doktorand Kolenec. A kako
1052 Pripov|         poročilo brez okoliša govori. Odgrne se mu namreč, da bi v kapelico
1053 Pripov|              pošle in obe nogi sta mi odhojeni. Koliko je praznega prostora
1054 Pripov|             ob svojih slabih močeh in odhojenih nogah. Ali je že zdaj s
1055 Pripov|               jaz! Meni Bog nikjer ni odkazal mirnega kota, katerih ima
1056 Pripov|              On se torej najprvo malo odkašlja in kadar zopet zbere nekaj
1057 Pripov|                Mimo kapelice grede se odkrijeta s poprejšnje svete navade,
1058 Pripov|               precej kisel. Zgodovina odkrito priča, da se je Tepéžkan
1059 Pripov|        pristaviti je z bridkostjo, da odkritosrčna zgodovina srdito poroča,
1060 Pripov|             daru ali strehe ponoči -- odkritosrčno govorite, ali so moje stopinje
1061 Pripov|         drobnih opréšic. Že njeno ime odkriva, da je mlajšemu zarodu Tožbánje
1062 Pripov|              da jedva sovražni starec odleze, ko lačni svetnik pazljivo
1063 Pripov|              in zlasti po telesu tako odlikovala kakor obila pogača iz drobnih
1064 Pripov|              palica v roki ugreje, ne odloži je do groba, če ima tudi
1065 Pripov|             priporočali ter nikoli ni odmajal. Tega svetnika mi je še
1066 Pripov|         odšteti zanj šmarne petice in odmeriti dve četrtinki ječmena šestovrstnika,
1067 Pripov|             zvrši to delo, nejevoljen odmrmra po zavrtih in pred neko
1068 Pripov|            vasi.' Ako se to mahoma ne odpravi, ostala bi na Tožbanjcih
1069 Pripov|         bistroumnosti. ~Doktor Pipec. Odpravil sem ta hip dolžne odtiske
1070 Pripov|              zato njega spet na cesto odpravimo! Svetnik mu naj pove, kaj
1071 Pripov|               doktor Bežanec malo oči odprl in da so zatorej odsihdob
1072 Pripov|              katerih v seji nikoli ni odprla ust svoje učenosti. Kadar
1073 Pripov|              siromake, Bog. nam grehe odpusti! Bogobáznik, Bogobáznik,
1074 Pripov|                 a vsi drugi mu naglas odrjové: "Za nas Boga prosi!" ~V
1075 Uvod  |              drugič, ker iz nje verno odseva pripovedovalčev in poslušalčev
1076 Pripov|            oči odprl in da so zatorej odsihdob v Korotan po lipova jabolka
1077 Pripov|              malo njene častite brade odtesali, da je bila krajša. In tako
1078 Pripov|            Odpravil sem ta hip dolžne odtiske in ura ne mine, ko se moj
1079 Pripov|         spregledati med njimi: grešni odurnež je vedno hodil po svojih
1080 Pripov|              od rok. ~Tudi prosjak je odvrgel palico ter z vrečami prepet
1081 Pripov|           prinesel ta mož, ki je zdaj odšel iz prodalnice, gospod doktor? ~
1082 Pripov|               Zato je tudi bilo treba odšteti zanj šmarne petice in odmeriti
1083 Pripov|               širokih krajev z nizkim oglavjem, v roki je držal debelo
1084 Pripov|               je res malokdaj v sejah oglašala, imamo verjetne svedoke,
1085 Pripov|           človeka zopet na vse strani ogleda tako do dobrega, kakor bi
1086 Pripov|               iz Afrike. Če ga je kdo ogledoval, mislite li, da je kolikaj
1087 Pripov|        okoristi, jame podobo strahóma ogledovati, in res najde na starem
1088 Pripov|           zastonj oprézovala tam pred Ognjetovim prelazom tako blizu kapele,
1089 Pripov|              Martin, ali je ali ne!" ~Ogovorjeni Čičev Martin, do stoleten,
1090 Pripov|          materino dušico, da jih lepo ogrene, prebito hitro začne živalca
1091 Pripov|            nego vsi ostali Tožbánjci. Ogrozni, trdovratni grešnik se tako
1092 Pripov|               opravljala tudi njegova ohlapna suknja, ki je zaradi zbrušenih
1093 Pripov|          zvedel to važno skrivnost in ohranil jo v srcu, da jo je porabil,
1094 Uvod  |           prodalnici na steklu tistih oken, kjer ima razloženo blago,
1095 Pripov|         svetnikovanju, katerega se je oklenil, ko mu je bilo vse drugo
1096 Pripov|              hodil po svojih posebnih okljukih. Ljudi se natepe v sobo,
1097 Pripov|               da ne utegnem; kajti za oknom v skritem kotu mi bode poslušati,
1098 Pripov|         premišljati najprvo iz daleč, oko nagibáje zdaj na levo stran
1099 Pripov|             kakor sveto poročilo brez okoliša govori. Odgrne se mu namreč,
1100 Pripov|           vendar počasi nekoliko spet okoristi, jame podobo strahóma ogledovati,
1101 Pripov|                In vselej so se z njim okoristili kolikor toliko. ~Doktorand
1102 Pripov|             skopíčil na glavo, kar je okornega moža stalo mnogo truda,
1103 Pripov|             in oblasti naglo zapodi z okovanim kravjim rogom po vasi, da
1104 Pripov|             ta kočljiva stvar, katero okradeni kmetje -- sami ob sebi hudi
1105 Pripov|           streho. Vrstil se je namreč okrog vseh gospodarjev kakor čednik
1106 Pripov|              te je prineslo semkaj na oltarček, in te je? Kdo je bil póte
1107 Pripov|        namesto svetnikov postavlja na oltarje. Že lani je na Junčem bil
1108 Pripov|           tožbe, kakor bi repo rezal: omlatil je po štiri, vsak drug dohtar
1109 Pripov|                najmanje ni podvomiti, onda ste ukradenemu svetniku
1110 Pripov|          svétnice; kajti bile so tudi one med njimi, zaradi česar
1111 Pripov|               dvajset, ako ne štejemo onih treh kočarjev: Izvásnika,
1112 Pripov|           menoj, tja na Štajersko, in onkraj Náprha, ali gor med Korošce,
1113 Pripov|             treh kočarjev: Izvásnika, Oplátovca in Žarína, ki držé, ker
1114 Pripov|           domačim svetnikom založeni, Oplátovec je vsak večer pred kapelico
1115 Pripov|              je bilo, zato, saj mi je Oplénova osebénica Stržína pripovedovala,
1116 Pripov|             da se Bogu smili! Časi je opolnoči od Prhájeve mlake krvavo
1117 Pripov|       kapelico kleče prosil, da bi se opomogel vsaj do štirih pravd. In
1118 Pripov|          palico ter vsa druga njegova oprava je bila tako primerna, da
1119 Pripov|      nejevoljnega poročila torej diha opravičena sumnja, da so ti brezbožniki
1120 Pripov|       oglasiti, in res je to dolžnost opravila neustrašeno kot najboljši
1121 Pripov|            srajcah, katerim je šlo to opravilo najspešneje od rok. ~Tudi
1122 Pripov|            vemo, da brez njega toliko opravimo, kolikor kak oreh pri žabi.
1123 Pripov|               da treh dobrih mož delo opravlja; kajti poleg svoje navadne
1124 Pripov|              Svojo dolžnost je zvesto opravljala tudi njegova ohlapna suknja,
1125 Pripov|               in Zmrzlják sva zastonj oprézovala tam pred Ognjetovim prelazom
1126 Pripov|               obila pogača iz drobnih opréšic. Že njeno ime odkriva, da
1127 Pripov|              nimam, da bi nanj palico oprl. Pes in mačka, lisica in
1128 Pripov|            meril svojo trdo srečo ter oprt na palico debele solze točil
1129 Pripov|             za palico prijeti in vreč oprtiti, ako bi ga ne bila priganjala
1130 Pripov|               je štiri najpotrebnejše oprtiv prenašal po vseh deželah
1131 Pripov|              šel izprehajat ali njivo orat ali v senožeti kosit ali
1132 Pripov|          toliko opravimo, kolikor kak oreh pri žabi. Kaj bi se ménil!
1133 Pripov|                sedela pod Metelíževim orehom ter jokala tako bridko,
1134 Pripov|          dozidajo ter vanjo postavijo orgle, da bode on meh vlekel.
1135 Uvod  |              živim podobni, ter poleg orožja vari pesmi in kar je najposebnejša
1136 Pripov|              mestih toliko pokritih z orožjem hodi pred Bogom in za Bogom?
1137 Pripov|              zato, saj mi je Oplénova osebénica Stržína pripovedovala, ker
1138 Pripov|              sveta, a poleg tega tudi osivel, da je imel brado belo kakor
1139 Pripov|             da bi ga mi grešniki prvi oslédili. To je bilo prosjaku spravljeno,
1140 Pripov|              In po vsaki jedi je baje oslinil prste leve roke ter z njimi
1141 Pripov|            vas! Tako nas je danes Bog osrečil, da imamo vsega dovolj!" ~"
1142 Pripov|             križem svet, a vendar sem ostal nič med ljudmi! Zdaj sem
1143 Pripov|              se to mahoma ne odpravi, ostala bi na Tožbanjcih sramota
1144 Pripov|       otročičev, možje!" ~Zapisano je ostalo, da so te besede zelo potrle
1145 Pripov|               Ako nečeš ostati zlepa, ostani zgrda, kadar vidiš, da si
1146 Uvod  |             teh novinah, katerim jako ostri mestni strah vendar nikoli
1147 Pripov|        dunajshih mladeničev, niti sam ostrovóhi Bole ne, ker med njimi sem
1148 Pripov|            ljudstvo zopet vstane, oči otiraje nekateri z rutami, nekateri
1149 Pripov|      kravájnice hruške klatiti ali na Otrépovi njivi zakuriti ali tam doli
1150 Pripov|              ni potlej do smrti mogel otresti, kolikor bi rad bil plačal,
1151 Pripov|       potiplje! Usmilite se nedolžnih otročičev, možje!" ~Zapisano je ostalo,
1152 Pripov|               je meril jedva malo ped otročjih prstov. Svojo dolžnost je
1153 Pripov|            ter nam zabavljajo s tisto otročjo uganko: 'Deset mož dve koži
1154 Pripov|               semkaj prišla, človeška otroka? Izpovedita se čiste resnice,
1155 Pripov|             ne mogel dohtar z ženo in otroki ob tem po gosposki vladati
1156 Pripov|              hudi pravdarji -- srdito ovadijo sodišču, da je bilo preiskavanje
1157 Pripov|      premetenosti so časi zvite kakor ovnov rog, gospod doktorand! Zdaj
1158 Pripov|               dve leti za pol mernika ovsenih plev in še zdaj ni sodbe
1159 Pripov|         verjel, da ne slišim iz vaših ozbiljnih ust, gospod doktor! ~Doktor
1160 Pripov|             sveti doktor Bežanec tako ozbiljno in ~vladajoče kakor kak
1161 Pripov|          ukaže: "Vrnita se v miru ter oznaníta vsem Tožbánjcem, da mi je
1162 Pripov|             bi izraelskemu kraljestvu oznanjal tri sveta leta obenem. Rog
1163 Pripov|             navade, akotudi se nič ne ozreta vanjo, ker sta menila, da
1164 Pripov|             najkrepkeje treba zdelo: "Ozrite se na ta preblaženi oltar
1165 Pripov|       sovražnice po krivici imenovale ošabnost. Poudarjala je, da zánjo
1166 Pripov|            važno sejo in brez dolgega oščávanja vpraša, kaj bi se komu najpotrebneje
1167 Pripov|             so ta dan s petami ob tla ožigáli, kakor bi kačam glave trli.
1168 Pripov|            vpije: 'Daj, daj, plačaj!' Pa ni nobenemu nič upati in
1169 Pripov|               bi sekire namesto dežja padale z nebes, domislim se vendar! ~
1170 Pripov|          sveti duh!" ~Med blagoslovom padejo na kolena žene in tudi možje,
1171 Pripov|              o teh besedah trepetaje ~padeta na kolena ter se jameta
1172 Pripov|           doktorja Bežanca ob kratkem pahnejo z oltarja in ga vzemo s
1173 Pripov|          ozira so tudi podobi namesto palice v roko vtaknili leseno sekiro
1174 Pripov|             glévil, ob visoki leskovi palici prileze izmed poslušalcev
1175 Pripov|            Bogobáznik zdaj prav in po pameti govori, kakor je poprej
1176 Pripov|              da bi mogel brez nje kaj pametnega v pródaj postaviti. Imela
1177 Pripov|          pravičica ne prime. -- To je pametno! Komur ni prav, toži naj;
1178 Pripov|               vas. Edini Čičev Martin pametuje, kdaj so ga bili naši predniki
1179 Pripov|               Vendar, če ne priteče s panjem, kateri se namaže z medom
1180 Pripov|              kapi in mašnem plašču iz papirja. -- Ta mož je naš!" Po teh
1181 Pripov|               niso zapazili, ko ga je pasel po njih košenícah, ker je
1182 Pripov|              tako pretkane te kmetske pasje obisti? ~Doktor Pipec. Kmetske
1183 Pripov|              šepetal, da ima na hrbtu pasji rep, katerega vedno tají
1184 Pripov|            kaj malega podoben tistemu patronu, ki je prej vladal na njega
1185 Pripov|           telo morebiti rajši bil pod pazdubo prijel ter z njim šel k
1186 Pripov|             pobere, stisne palico pod pazduho ter proti vasi steče, kar
1187 Pripov|             kam, ker nikdo ni utegnil paziti nanj. Ko luči naposled pogasnejo,
1188 Pripov|              odleze, ko lačni svetnik pazljivo okoli sebe pogleda, in kadar
1189 Pripov|              saj ve, kje in po čan se pečati delajo, če je svetnik!" ~
1190 Pripov|            tista knjiga, ki ima sedem pečatov, gospod doktorand! ~Doktorand
1191 Pripov|      raztrgane škornje trdil in stare peči prekladal, kadar ni bilo
1192 Pripov|                da je meril jedva malo ped otročjih prstov. Svojo dolžnost
1193 Uvod  |                 po značaju ga je vsak pedenj sámo poštenje -- kuje pipce
1194 Pripov|              in povsod so te gospodje pehali od sebe, ker nisi nič znal.
1195 Pripov|         posebno župana, ki ga je tudi pekla poprejšnja zadrega s Teslo,
1196 Pripov|           vname strašen hrup: "Ubijmo peklenskega Reberníka!" In ljudje so
1197 Pripov|          prinesle nebeško resnico ali peklensko laž!" ~V tem slovesnem hipu
1198 Pripov|             Takisto se je prepiral ta peklenščak in ako se ne motim, klel
1199 Uvod  |       prijatelj nima nikakršne soli v peresu. A nedelaven vendar ni,
1200 Pripov|             pisarja, da mu je vedno v pero gledala, če dela prav ali
1201 Pripov|             in Kozoglavu kupili tiste perutničaste sulice, da namesto nas hodita
1202 Pripov|              se morebiti res domislil perutnice razpeti, kakorje Razhúdnik
1203 Uvod  |             po eno daljšo ali krajšo "pesem o kaki svatbi", kakor čuti,
1204 Pripov|       svetniku in ubežnemu doktorju s pesmijo res dali dolžno slavo, da
1205 Pripov|          nadušljivi dedci so ta dan s petami ob tla ožigáli, kakor bi
1206 Pripov|             toliko treba kolikor vozu petega kolesa. Tepéžkan, radi nas
1207 Pripov|             treba odšteti zanj šmarne petice in odmeriti dve četrtinki
1208 Pripov|              vami enajst mesecev brez petih dni in trijeh ur. Na Dunaj
1209 Pripov|               ocváre, ako tudi je bil petkov dan; kajti na ves jezik
1210 Pripov|             njih pomočnik s klobasami petku v bran postavlja! ~Doktor
1211 Uvod  |            brez uspeha ponuja. Vsakih petnajst let izda učeno, osem strani
1212 Pripov|              bila drugo leto potem na Pétražah levo nogo zlomila nad prednjim
1213 Pripov|               svoji prvi soseski samo peš dajal pomoči in dobrote,
1214 Pripov|           rekli, da je to sveti Jurij pešec? ~Doktor Pipec. Mnogo prezviti
1215 Pripov|              Tudi ste prišli vsi tako pijani, da ste mački teta dejali.
1216 Uvod  |          pedenj sámo poštenje -- kuje pipce in krivce, nože in vilice,
1217 Uvod  |             mu kaka preprosta duša. V Pipčevo prodalnico, kjer se obenem
1218 Pripov|             in te je? Kdo je bil póte pisal ali poročil? I nu, kje sem
1219 Pripov|              brez bedra prijezdilo na pisanem Ništarcu, ki je ob kraji
1220 Pripov|                kdaj in kam je treba v pisanju postaviti "et caetera",
1221 Uvod  |             tudi kak srdit obraz časi pisano pogleda skozi okno ter pomoli
1222 Pripov|         navadni prostor dene občinski pisar Trímož. Imenoval se je zato
1223 Pripov|               v Novem mestu si ubožec pisaril, v Ribnici, ako se ne motim,
1224 Pripov|                Poprej je sedela poleg pisarja, da mu je vedno v pero gledala,
1225 Pripov|            prekladal, kadar ni bilo v pisarnici prevelikega posla; obetali
1226 Pripov|             tudi med vrsticami našega pisatelja svetlika, da je utegnil
1227 Uvod  |         nobenega vseučilišča. Njegovo pisateljsko ime je Kolenec, kakor sam
1228 Pripov|        pripravlja z brevirji, svetimi pismi novega in starega zavéta,
1229 Pripov|          nejeverni Reberník ni prišel pit, nego v trdni temi je prijel
1230 Pripov|               Vedno vpije: 'Daj, daj, plačaj!' Pa ni nobenemu nič upati
1231 Pripov|           otresti, kolikor bi rad bil plačal, ker je bil imovit človek;
1232 Pripov|      ključarji pozabili šestico davka plačati od cerkvé svetega Donata,
1233 Pripov|          Gládež in Kozoglav po toliko plače na leto, po kolikor trije
1234 Pripov|             nazadnje vendar izgubili. Plačevali so, da so cvilíli kakor
1235 Uvod  |             ne, ker ni verjeti, da bi plačevalo svoje pomagače in tudi,
1236 Pripov|               delo je vredno velikega plačila!" ~Po tem slavnem govoru
1237 Pripov|          ljudem jame kazati za gotovo plačilo, da je pravi mur (zamorec)
1238 Pripov|         radujmo dejanski, a ne samo s plakom in jezikom!" ~Zadnjih besed
1239 Pripov|           sonce okoli našega drobnega planeta! Navadnim smrtnikom so plemenítejši
1240 Pripov|              Poprej ste bili vsi name planili kakor sršeni. Menite li,
1241 Uvod  |               in kar je najposebnejša plat njegovega značaja, v svoji
1242 Pripov|          sveti Donat samo v podobi na platnu; a tožbánjski pomočnik je
1243 Pripov|              v škofovi kapi in mašnem plašču iz papirja. -- Ta mož je
1244 Pripov|             da mnogi Tožbánjci s teto Pleníco vred že natanko vedo, po
1245 Pripov|            doktor? ~Doktor Pipec. Jaz plesa nikoli ne zagovarjam, če
1246 Pripov|               vendar vsa Tožbánja vas plesala po njenih goslih. Danes
1247 Pripov|            nismo pred njim od veselja plesali po nogah in po glavah, kadar
1248 Pripov|              prosjaka ter jame z njim plesati, da se je zemlja tresla. ~
1249 Pripov|             dva dni hodá od Lóža, nad Plescí, je gora z romarsko cerkvijo,
1250 Pripov|       dolgovezen, a doli niže do same plésne (podplata) siromak tako
1251 Pripov|              se vrníva pred kapelico! Plesú je bilo jedva konec, ko
1252 Pripov|           leti za pol mernika ovsenih plev in še zdaj ni sodbe od nobene
1253 Pripov|             so njegovi dolgi bradi in plešavi glavi dajali ubogo malo
1254 Pripov|             Tožbánjke jemo od veselja ploskati, vriskati, klobuke, peče
1255 Pripov|                da z rokama vrhu glave ploskne ter zavpije, kolikor je
1256 Pripov|           Potem župan stežka zleze na plot, ker je bil rejen mož kakor
1257 Pripov|               dobro ne izgovori, ko s plota izpodrsne, da se na glavo
1258 Pripov|               govorili, kakor bi se s plotom prepiral. Tako je, vidiš!
1259 Pripov|             koder vas ni bilo po dva, po-tri dni? Tudi ste prišli vsi
1260 Pripov|            morebiti svetnik zopet kam pobegne, preden bi ga bilo moglo
1261 Pripov|                da ponoči zopet kam ne pobegneš ven iz Tožbánje vasi. Midva
1262 Pripov|              uma. Prosjak se naposled pobere, stisne palico pod pazduho
1263 Pripov|          Bogom? Ali je zato kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina ali
1264 Pripov|          kakor bi molil, ter ga potem poblagoslovi z latinskimi besedami, katere
1265 Pripov|             ali res pobožen ali se je pobožnega samo delal, da bi prejemal
1266 Pripov|              dolgo raztegnjena čita v pobožnem poročilu, ki se za doktorja
1267 Pripov|               dobrote, a taka stvarca pobožnim kmetom najmanjše bolšíce
1268 Pripov|          oglasi in zato še malo tukaj počakajmo, da zvemo, kako bi mu ustregli.
1269 Pripov|             Doktor Pipec. Res je tako počenjal. -- A tudi med Tožbanjci
1270 Pripov|              vidi in sliši, kar se je počenjalo. Ko množica naposled izgine,
1271 Pripov|           razbojnika! Premislite, kaj počenjate, da vas božja roka ne potiplje!
1272 Pripov|          ustaviti, če mu damo oblast, počenjati, kar bi se njemu zdelo.
1273 Pripov|       premišljati in reče: "Kaj mi je početi? Prizadeval in ubijal sem
1274 Uvod  |         prirodnega dovtipa in čudnega početja svet graja in hvali, cel
1275 Pripov|           doktorja, kateremu to sumno početje ni bilo nič pogodu, kakor
1276 Pripov|            kožo vrhu tega še tudi sam počrni ter odide v Tirole in tamkaj
1277 Pripov|             razen kar samí radovoljno podarite v puščico. A to vam je znano,
1278 Pripov|            kapelice ganiti, da bi jih podil, če jim na misel pride v
1279 Pripov|             svoje cerkvíce niso imeli podobe svetega Jurija, ker je vsa
1280 Uvod  |            ptičev, da so potlej živim podobni, ter poleg orožja vari pesmi
1281 Pripov|             doli niže do same plésne (podplata) siromak tako zelo kratek,
1282 Uvod  |               njo jezi dala krepkejša podpora. ~O drugi prikazni tega
1283 Pripov|           moža stalo mnogo truda, a v podpori mlajših rok je vendar izdelal. ~
1284 Pripov|             tudi. Dveh tako potrebnih podpornikov Tožbánja vas ni še nikoli
1285 Pripov|            Doktor Pipec. Oboje so jim podtikali tudi njih sovražniki, zlobívi
1286 Pripov|             čemer gotovo ~najmanje ni podvomiti, onda ste ukradenemu svetniku
1287 Uvod  |           gledališče, sključen lazi v podzémeljske jame po nenavadne žuželke,
1288 Pripov|           tako odlikovala kakor obila pogača iz drobnih opréšic. Že njeno
1289 Pripov|              množica naposled izgine, pogan z motiko na rami prileze
1290 Pripov|         paziti nanj. Ko luči naposled pogasnejo, sveti doktor Bežanec vrže
1291 Pripov|            svojo nepremišljenost malo pogladil, jame besede takisto previjati: "
1292 Pripov|            kdaj bil domislil iti malo pogledat v poprejšnjo hišo, kako
1293 Pripov|              preblaženi oltar in sami pogledite, slavni Tožbánjci in Tožbánjke,
1294 Pripov|             sumno početje ni bilo nič pogodu, kakor vse kaže, kajti globoko
1295 Uvod  |        poslušal, kako sta se med sabo pogovarjala. ~Premeteni doktor Pipec
1296 Pripov|            Saj nismo še nič ukrenili. Pogovorimo prosjaka, da to delo prevzame;
1297 Pripov|             ker se ni poprej utegnila pogovoriti z možem, kateremu ni toliko
1298 Pripov|           usmili?" -- Ko je tako v se pogreznjen meril svojo trdo srečo ter
1299 Pripov|               saj smo ga dolgo krvavo pogrešali!" ~Za tem govornikom ledje
1300 Pripov|         milosti videl, kako vi krvavo pogrešate dobrega doktorja, odkar
1301 Pripov|      postavili, ne more konja nikakor pogrešati. ~Doktor Pipec. Sveta povest
1302 Pripov|             kolikaj hotel, ka-li? Naj pogubim vse pravde, kolikor sem
1303 Pripov|               je vstala, hodili so ti pogubljeni čevlji sami brez nog po
1304 Pripov|              to izreče, stisne svojo ~pogubljeno pest in ubogega svetnika
1305 Pripov|             telesa vzdigne zdaj obilo pogumneje nego v poslednjem govoru
1306 Pripov|               Rog je vreščal, Rožancu pohajalo sape, a k županu je skokoma
1307 Pripov|             Tepéžkan je potlej vselej pohlevno vstal in hrabro modroval,
1308 Pripov|               jutra do poznega večera poigravajo majki božji na korist in
1309 Pripov|        pridevek, v katerem se je tako poimenitil. ~Doktorand Kolenec. Kako
1310 Pripov|           nanašati in s svojim imenom poiskati si veljave. Kar je večni
1311 Pripov|           zbolela živina ali črv žito pojedel? Prosjak je res izvoljen
1312 Pripov|         Naposled se vendar Kotlóvščak pojunači in jame tolažiti: "Ni še
1313 Pripov|          darove od kmetov -- skratka, pokleknil je pred kapelo, preden se
1314 Pripov|               Zavijač pred sodni stol poklican. Po Dunaju sem vedno hodil
1315 Pripov|              kolo zatóčilo. Tega zdaj pokliče ter v svoji pravici in oblasti
1316 Pripov|          namreč izgubljeni svetnik in pokopani doktor Zavijač ter da bi
1317 Pripov|          Čakaj, čakaj, ti neobíč grd, pokora zagátna, ti! Kaj te je prineslo
1318 Pripov|             pred kapelico ne pristoji pokritemu biti, ker zdaj ni velika
1319 Pripov|           greh, ko pred božjim grobom pokriti vojščaki stoje z mečem in
1320 Pripov|           Telesu, ko po mestih toliko pokritih z orožjem hodi pred Bogom
1321 Pripov|            kapelico malo pripogne ter pokriža, kakor je ženskam obíčaj,
1322 Pripov|             bližnji vasi, ki je stala poldrugi streljaj od ondod. Sveti
1323 Pripov|               manj: Jaz ne vem, če je poldrugo leto ali ka-li, kar je Zavijač
1324 Pripov|               kamenjem, z ocepki in s poleni, a v tem hipu zadaj zakriči
1325 Pripov|          treba zapoditi z ocepkom ali polenom v roki ter nekolikrat še
1326 Pripov|               vas! Ne misli ne, da so polhi prasci!" ~Ko hudičev nejevernik
1327 Pripov|              šel k Mazincu v krčmo na polič dobrega vina; a ker je bilo
1328 Uvod  |       humorjem in zabavljivostjo maha politične dogodke sploh ter posebno
1329 Pripov|            toče branil vašega žitnega polja! Vse to prejmete zastonj,
1330 Pripov|              k povesti! Nocoj so bile polne vse tri krčme Tožbánje vasi
1331 Pripov|        Valentina za božjast ali svete Polone za bolne zobe ali svete
1332 Pripov|              je več, nego je on vanja položil. ~Doktorand Kolenec. Taki
1333 Pripov|             čutil, da ga je Tesla pri polti usekala; a da je stvar dobila
1334 Uvod  |              je ondod nahajati, zbira polže in kamenje, slamo tlači
1335 Pripov|             že od mize vstajal. A kaj pomaga, ko neusmiljena teta Pleníca
1336 Uvod  |        verjeti, da bi plačevalo svoje pomagače in tudi, ker naš prijatelj
1337 Pripov|          zarodu Tožbánje vasi baš ona pomagala pripótovati na ta žalostni
1338 Pripov|               katera iz tujega gnezda pomeče jajca drugih ptičev, da
1339 Pripov|       verjetna pripovedka res ne išče pomečkati, kakor bi se vendar ne bil
1340 Pripov|              nismo zato prišli, da se pomenimo? Ali ni res tisto? Vselej
1341 Pripov|             konj! ~Kako se moremo kaj poméniti, če grmečega Boga ni čuti
1342 Pripov|             Raztéznikove smreke cesto pometala tako z veseljem kakor nobena
1343 Pripov|               možje in žene se križem pomešajo, ne gledaje, če je zgrabil
1344 Pripov|              kar Čičev Martin še zdaj pomni." -- Kotlóvščak odgovori: ~"
1345 Pripov|         bistroumno popravili v krepko pomoč dušnim in telesnim potrebam
1346 Pripov|           prvi soseski samo peš dajal pomoči in dobrote, a taka stvarca
1347 Pripov|          važna stvar je jedva z božjo pomočjo dovršena, ko župan, vesel,
1348 Pripov|           bodem tudi nadomeščal druge pomočnike. Mislite li, da vam bode
1349 Pripov|            misli, da je on prejšnjemu pomočniku res vendar bil neizmerno
1350 Uvod  |         pisano pogleda skozi okno ter pomoli stisnjeno pest, da bi se
1351 Uvod  |             in govori obeh učenjakov. Ponavljam jo v Zvonu blagovoljnim
1352 Uvod  |         slovensko mesto se po pravici ponaša z dvema posebnima človekoma.
1353 Pripov|               S tega poštenega namena ponižno privleče iz torbe debelo,
1354 Pripov|                nego samo s pravičnega ponosa, kar so njene strupovite
1355 Pripov|                 Po tem slavnem govoru popadajo vsi kmetje na kolena ter
1356 Pripov|             da spet sam od nas kam ne popihne?" ~Zdaj župan tako skrivaj,
1357 Pripov|               so mu dajali milostinjo popotni ljudje; a Zavijaču je bilo
1358 Pripov|           nogi gladko odbrusilo večno popotovanje. ~Doktorand Kolenec. Ubožec!
1359 Pripov|             bili sami tako bistroumno popravili v krepko pomoč dušnim in
1360 Pripov|       postavljen, ker se je baš tedaj popravljal na svojem prestolu. ~Prosjak
1361 Pripov|             da se pokonci vzpne ter v poprejšnji red postavi na oltar. Zora
1362 Pripov|          ljudje! To vem jaz, ki sem v poprejšnjih letih od svetega Mihaela
1363 Pripov|          domislil iti malo pogledat v poprejšnjo hišo, kako bi se bil debelo
1364 Pripov|           ohranil jo v srcu, da jo je porabil, kadar je ukazovala prilika. ~
1365 Pripov|               pobožno uči ljubljanska porcijúnkula ter mnoga božja pota na
1366 Pripov|              kaj današnjemu "Kladivu" poreče slavno mimogredoče občinstvo. ~
1367 Uvod  |               Šaljivi možiček se časi poredno imenuje doktor Pipec in
1368 Pripov|              Kdo torej sme vanj kamen poriniti, če se mu je dobro zdelo?
1369 Pripov|              končati, kakor nje konec poročajo svetega Bežanca sovražniki,
1370 Pripov|             Kdo je bil póte pisal ali poročil? I nu, kje sem ga že videl,
1371 Pripov|              stvari zelo nejevoljnega poročila torej diha opravičena sumnja,
1372 Pripov|             saj že trave ne tlači. Od poroda tako razkódranih las kakor
1373 Pripov|               kakor bolnemu očetu ali porodni ženi ali kakor bečele trotu,
1374 Uvod  |            ker je šaljiva in ukovíta, porojena morebiti celo v humorističnih
1375 Pripov|             ter ob desnico poleg sebe posadi prosjaka, ki se je njegovim
1376 Uvod  |            drobiž in dopis ukaže tudi posebe natisniti, da ga potlej
1377 Pripov|            imenuje Potíkavca. Njegova posebna strast je, da se namesto
1378 Uvod  |             po pravici ponaša z dvema posebnima človekoma. Eden izmed njiju --
1379 Pripov|          duhovi s plesom in skakanjem posel. Kdo je slišal, da se tako
1380 Pripov|              kako je celo kralj David poskakoval pred skrinjo miru in sprave?
1381 Pripov|             nas ostati. Ali si mož ni poskušal, če je hotel, dovolj sveta,
1382 Pripov|           Morebiti nismo tega že sami poskušali? Odgovorite mi! Zdaj ga
1383 Pripov|               v pisarnici prevelikega posla; obetali so mu celo, kadar
1384 Pripov|               uboga hlapca, katera je poslal župan na stražo samo zato,
1385 Pripov|             Korotan po lipova jabolka poslali vse vraže in vse pravde,
1386 Pripov|        govoriti, da bi jo bilo vredno poslati v državni zbor na Dunaj. ~
1387 Pripov|               siromaku je bila namreč poslednja moč umrla baš na cesti pred
1388 Pripov|           zdaj obilo pogumneje nego v poslednjem govoru in takisto beseduje: "
1389 Uvod  |              z neštetimi postranskimi posli, ki nimajo nič primere niti
1390 Pripov|               s prosjakom, izvoljenim poslom, na čelu pred kapelico,
1391 Pripov|         njenih goslih. Danes je molče poslušala, ker se ni poprej utegnila
1392 Pripov|           samih doma? ~Ujna Tesla med poslušalkami hitro zavrne župana: "Katere
1393 Pripov|      Tožbánjci od prvega do zadnjega, poslušat, kaj bode iz mojih ust govorila
1394 Pripov|              sama ob sebi. Zato se ne posmehujmo, da se živ krst ni domislil
1395 Pripov|           kapelico dozidajo ter vanjo postavijo orgle, da bode on meh vlekel.
1396 Pripov|             in zdaj ga je Bog častito postavil na oltar. Hitro, kakor mu
1397 Pripov|           Jurij, na čigar mesto so ga postavili, ne more konja nikakor pogrešati. ~
1398 Pripov|              si potlej v sveta nebesa postavimo dva krepka stebra namesto
1399 Pripov|            okoli svetnika stražo tako postavljati kakor okoli kakega ujetega
1400 Pripov|              morebiti ni bil še dobro postavljen, ker se je baš tedaj popravljal
1401 Pripov|              in pred neko apneno jamo postoji ter potlej zopet grede reče
1402 Pripov|            Vrhniki sem te zasledil, v Postojni si hlače trgal, v Novem
1403 Uvod  |             tega se ubija z neštetimi postranskimi posli, ki nimajo nič primere
1404 Pripov|         poprej, odkar so stali na tem posvečenem prostoru. Babice jemó trkati
1405 Pripov|             gora z romarsko cerkvijo, posvečeno Materi božji. Semkaj se
1406 Uvod  |           potlej za samostojno knjigo posvetí visokemu, najrajši obenem
1407 Pripov|          porcijúnkula ter mnoga božja pota na zemlji. Brezzobe starice
1408 Pripov|        oltarček, in te je? Kdo je bil póte pisal ali poročil? I nu,
1409 Pripov|             jih celo hodijo po božjih poteh prosit. Ko to stvar v srcu
1410 Pripov|           palico v roke ter s kratkim pótem k sodbi. Povedali so, da
1411 Pripov|         doktorja Bežanca vedno hrabro poteza in resnice brani. ~Doktorand
1412 Pripov|              Po očetu ga svet imenuje Potíkavca. Njegova posebna strast
1413 Pripov|            svojo kapljico, tako se je potil. A vendar zopet vstane,
1414 Pripov|       počenjate, da vas božja roka ne potiplje! Usmilite se nedolžnih otročičev,
1415 Pripov|               Tožbánjci, kar tudi ona potolažena dalje pripoveduje, o tej
1416 Pripov|             svojih dušnih in telesnih potreb, iz katere prinese dar usmiljene
1417 Pripov|              pomoč dušnim in telesnim potrebam prihodnjih časov. In vselej
1418 Pripov|             zgrda, kadar vidiš, da si potreben! ~Ali nismo Gládežu in Kozoglavu
1419 Pripov|       pravdati brez nje, tako zelo je potrebna." Tesla jo zavrne: "Etecetra,
1420 Pripov|           Imel je veliko, sivo brado, potrebni klobuk širokih krajev z
1421 Pripov|              Zavijača tudi. Dveh tako potrebnih podpornikov Tožbánja vas
1422 Pripov|               Naš razumni Tepéžkan je potreboval občinskega hlapca Rožanca,
1423 Pripov|             škapulirji in drugo božjo potrebščino, da bi pustil Bežanca daleč
1424 Pripov|              hiše, kjer je izzuvalnik potrkal na vsaka vrata, če niso
1425 Pripov|          ostalo, da so te besede zelo potrle vse Tožbánjke in Tožbánjce,
1426 Pripov|               videli in slišali, samo potrpé naj malo. ~Doktorand Kolenec.
1427 Pripov|           spodobilo, a vendar v svoji potrpežljivosti zopet ne tako razkačena,
1428 Pripov|             od kapelice po kolovoznem potu. ~Zmrzlják in Kotlóvščak
1429 Pripov|             In sveto poročilo posebno poudarja, da je že od mize vstajal.
1430 Uvod  |              zadovoljstvom ter krepko poudarjaje imenuje "svoja nesmrtna
1431 Pripov|           krivici imenovale ošabnost. Poudarjala je, da zánjo govore srebrna
1432 Pripov|       občinske odbornike takoj v sejo povabi župan, s katerim smo se
1433 Pripov|             odpravimo! Svetnik mu naj pove, kaj misli in kako bi rad
1434 Pripov|           mogel biti v svesti, kaj je povedal s tem veletehtnim prerokovanjem;
1435 Pripov|              kar bi se po domače tako povedalo: veliko delo je vredno velikega
1436 Pripov|              o pravem hipcu on prišel povedat, morebiti svetnik zopet
1437 Pripov|            krepko reče: "Kakšen greh? Povej mi, Kotlóvščak! Ali je o
1438 Pripov|          prisopeta v županjo sobo ter povesta čudo, katero se je zgodilo. ~
1439 Pripov|       Doktorand Kolenec. A kdaj mi jo poveste, kakor se je ohranila v
1440 Pripov|               ob sebi. ~A vrníva se k povesti! Nocoj so bile polne vse
1441 Uvod  |             strani debelo razpravo o "povodnih možéh", in take spiše z
1442 Pripov|            katera takoj zapazi, da je povprašuje, ali mu je svobodno vstati
1443 Pripov|            njo skokoma zavrti na čast povrnjenemu svetniku. Tudi možje in
1444 Pripov|             kolikaj dvomiti, da se je povrnjeni pomočnik prvič hotel slavno
1445 Pripov|              sami vidite," zadovoljen povzame Bogobáznik, "da ni pritekel
1446 Pripov|          župan se potlej samooblastno povzdigne ter mogočno oglasi: "Kotlóvščak
1447 Pripov|              jih obrne v nebesa ter s povzdignjenima rokama zavpije, kar se mu
1448 Pripov|  pripovedovala, ker so bili ključarji pozabili šestico davka plačati od
1449 Pripov|                ali je ne zna. Tega ne pozabimo, ker dohtar brez nje v današnjih
1450 Pripov|           mešičkom od ranega jutra do poznega večera poigravajo majki
1451 Pripov|             poslopje od ogla do ogla; pozneje se z mačjimi koraki primakne
1452 Pripov|              bolšíce ne dene v ušesa. Poznejše pripovedke namreč govore,
1453 Pripov|         zgodovina oznanja samo njegov poznejši pridevek, v katerem se je
1454 Pripov|           prideta z najinimi spisi do poznih rodov, če je Bogu milo. ~
1455 Pripov|              Tepéžkan ter precej trdo pozvoni, prične važno sejo in brez
1456 Uvod  |              vendar ni, kajti v déžel pošilja pesmi in igre: vsako leto
1457 Pripov|              Gláde<190>a in Kozoglava pošiljati." ~Prosjaku Žíkrepu so te
1458 Pripov|             Zdaj sem star, moči so mi pošle in obe nogi sta mi odhojeni.
1459 Pripov|               kaj vemo! Ali mi vendar pošljimo Gládeža in Kozoglava." ~
1460 Pripov|               tisto! Pošten kmet brez poštene pravde ne velja nič. Tudi
1461 Pripov|           samo od sebe ponuja. S tega poštenega namena ponižno privleče
1462 Pripov|             sekirico najde, ali kakor poštenemu Slovencu, kadar kje zaleze
1463 Pripov|            dajali ubogo malo časti in poštenja; celo nespodobnega dela
1464 Uvod  |              glasilo našega že sivega poštenjaka, sem ter tam nepravopisno
1465 Pripov|              Marko Bogobáznik in tako požene svoje puste modrosti neukretno
1466 Pripov|             koraki primakne do samega praga, od koder božjega človeka
1467 Pripov|              Ne misli ne, da so polhi prasci!" ~Ko hudičev nejevernik
1468 Pripov|          velika noč ali sveto Telo na pratiki -- nu, kaj ne moreta razoglava
1469 Uvod  |            Kolenec, njegova resnična, prava misel. ~
1470 Pripov|            ker se tudi Kovôrniki radi pravdajo. Verjemi kdor hoče ali more --
1471 Pripov|             se potlej zastonj z njimi pravdali? Celo babe so dejale : '
1472 Pripov|          Tožbánjec, ki je bogatejši s pravdami, kaj boljšega ve, kaj nismo
1473 Pripov|         pravde ne velja nič. Tudi ime Pravdanja vas je bilo nas že začelo
1474 Pripov|              mož dve koži vleče proti Pravdanji vasi.' Ako se to mahoma
1475 Pripov|           kmetje -- sami ob sebi hudi pravdarji -- srdito ovadijo sodišču,
1476 Pripov|             ta pojde rad k njemu, dve pravdi stavim, da pojde; saj sta
1477 Pripov|            baba ter dasi vdova, nimam právdice, kar bi jo kdo za psom vrgel,
1478 Pripov|             tako hitro zvrši sleherno pravdo, odgovoril je šaljivo, da
1479 Pripov|       doktorja, ker se je nekdaj učil pravdoslovja in zdaj ga je Bog častito
1480 Pripov|          torbe debelo, rdečo obrezano pravdoslovno knjigo, katerih je štiri
1481 Pripov|               strani! Dohtarja nimamo pravega, dohtarja! To je, to!" ~
1482 Pripov|              za gotovo plačilo, da je pravi mur (zamorec) iz Afrike.
1483 Pripov|           utrpeli, da se ga kaka nova pravičica ne prime. -- To je pametno!
1484 Pripov|          ženski jeziki -- nego samo s pravičnega ponosa, kar so njene strupovite
1485 Pripov|               prve do zadnje. ~Iz teh pravičnih žen se je debela teta Plenica
1486 Pripov|             se bogaboječa žena s tako pravično srditostjo, da z rokama
1487 Pripov|              sova in jastreb, vse ima pravico živeti pod nebeškim stropom,
1488 Pripov|               more tožiti, da njegovo pravo ime, katero mu je dalo s
1489 Pripov|              ter se naposled oglasi: "Pravoverna Tožbánja vas, poslušaj skrivno
1490 Pripov|                ne hudobno, in ker vsi pravoverni Tožbánjci, kar tudi ona
1491 Pripov|             sta menila, da je še zdaj prazna. ~Kadar toliko odideta,
1492 Pripov|            sta mi odhojeni. Koliko je praznega prostora na zemlji, a jaz
1493 Pripov|        poslušalcev ter počasi jame iz praznih ust pripovedovati, kolikor
1494 Pripov|              prebira, tak si malokdaj prebere.'" ~Naglo se potem oglasi
1495 Pripov|           našel Ameriko! In koliko je prebil Gutenberg, dokler je izvršil
1496 Pripov|              prigovor: 'Kdor si obilo prebira, tak si malokdaj prebere.'" ~
1497 Pripov|           dušico, da jih lepo ogrene, prebito hitro začne živalca peruti
1498 Pripov|          verjetneje, ker se mu novega prebivalca v stari kapelici ni nič
1499 Pripov|               zdelo: "Ozrite se na ta preblaženi oltar in sami pogledite,
1500 Pripov|            odgovori ~Kotlóvščak, nogo predeváje čez prelaz ter odide po