Part

1501 Pripov|              Pozabil si, kako je bilo predlansko leto na Kovornem, ko je
1502 Pripov|        pametuje, kdaj so ga bili naši predniki v Rádovljici kupili. Zini,
1503 Pripov|        Pétražah levo nogo zlomila nad prednjim kolenom. Božíčka so imenovali
1504 Pripov|               Stoprv jutranji hlad ga predrami, da se pokonci vzpne ter
1505 Pripov|          pripovedke namreč govore, da predrzni tatje ukradeno, res nekoliko
1506 Pripov|          nesrečne Tesle, kadar samega prédse dobode županja, katera je
1507 Pripov|          zobognilim ljudem, jaz bodem preganjal miši izpod vaših streh,
1508 Pripov|              ni imel. Po vseh državah preganjanemu siromaku je bila namreč
1509 Pripov|         Leméževo leso žabe s kamenjem preganjati po luži. ~Doktorand Kolenec.
1510 Pripov|             smo prišli. Zdaj ni tako! Preglavica na preglavico leze. Saj
1511 Pripov|              živa duša tako zlahka iz preglavice kmetov ne reši kakor on,
1512 Pripov|              tlačit, ako se mi ne zdi preglávičen greh, okoli svetnika stražo
1513 Pripov|          zgodovina Tožbánjcev ne more prehvaliti. Na mizi je čakal kozji
1514 Pripov|               zahtevati, naj bi možje preiskali do trdnega, če je Bežanec
1515 Pripov|           ovadijo sodišču, da je bilo preiskavanje tudi v cerkvíci, kjer so
1516 Pripov|               tolike globokosti se ne preiskuje, ker trebé, da jo samo v
1517 Pripov|           pobožnega samo delal, da bi prejemal obilnejše darove od kmetov --
1518 Pripov|          vašega žitnega polja! Vse to prejmete zastonj, razen kar samí
1519 Pripov|              najde na starem prostoru prejšnjega, že več let znanega svetnika;
1520 Pripov|              ubraniti misli, da je on prejšnjemu pomočniku res vendar bil
1521 Pripov|           četudi bojazljivo, in da bi prejšnjo svojo nepremišljenost malo
1522 Pripov|           škornje trdil in stare peči prekladal, kadar ni bilo v pisarnici
1523 Pripov|             začelo po hrbtu udrihati. Prekleti Slémenci so se ga bili domislili;
1524 Pripov|             torej so se enako za njim prekopícevali vsi, mladi in stari, možje
1525 Pripov|               se na glavo postavi ter prekopicne trikrat naprej, trikrat
1526 Pripov|               po glavah, kadar nas je prekrižal in tako milo, da so nam
1527 Pripov|        Kotlóvščak, nogo predeváje čez prelaz ter odide po stezi, a Zmrzlják
1528 Pripov|        svetnika morebiti še prej kako preleglo, samo da bi dohtar bil!
1529 Pripov|         svetinje vsako noč po trikrat preletavajo od cerkve do cerkve!" ~"
1530 Pripov|         barvami) na hitrem po kmetski premazali ter malo njene častite brade
1531 Pripov|           stran zdaj na desno, kot bi premerjal kako poslopje od ogla do
1532 Uvod  |             se med sabo pogovarjala. ~Premeteni doktor Pipec je namreč doktorandu
1533 Pripov|                 Doktor Pipec. Kmetske premetenosti so časi zvite kakor ovnov
1534 Pripov|               po eno in še to stežka. Premisli nu, koliko smo si zdaj siromaki
1535 Pripov|             ves drugačen korenjak, če premislimo. Kaj ni storil mirakeljskega
1536 Pripov|            kakega ujetega razbojnika! Premislite, kaj počenjate, da vas božja
1537 Pripov|            hotel prikimati, a globoko premišljáje vendar potem v duhu spleza
1538 Pripov|              Teslo, da je torej molče premišljal in v mizo srepó gledal,
1539 Pripov|             namreč v njegovem bridkem premišljevanju zdelo, kakor bi mu kdo navdahnil
1540 Pripov|               stvar v srcu razbira in premleva, navdahne ga zopet visoka
1541 Pripov|           dale njegove stare kosti in premnoge vreče, s katerimi je bil
1542 Pripov|              zemlji posebno veselilo, prenarejati kožo, kakršno je Bog ustvaril.
1543 Pripov|           štiri najpotrebnejše oprtiv prenašal po vseh deželah sveta. In
1544 Pripov|              siloma pod zaprto streho preneseni gospod morebiti nikoli ni
1545 Pripov|       govornikom ledje svoje modrosti prepaše Kotlóvščak in začne: "Razhúdnik
1546 Pripov|          odvrgel palico ter z vrečami prepet skopíčil na glavo, kar je
1547 Pripov|          katero sem jaz tako nesmrtno prepeval. ~Doktor Pipec. Ako je to
1548 Pripov|              dva svetnika res utegnil prepevati, četudi sam nisem vedel. ~
1549 Pripov|             psom vrgel, razen tistega prepička z báčevo materjo Košáro
1550 Pripov|              poroča, kako je bil zelo preplašen Bogobáznik. Vsak lasec mu
1551 Pripov|               bi gorelo za njima. Vsa preplašena prisopeta v županjo sobo
1552 Pripov|             se, kar sem največ mogel, prepotoval sem križem svet, a vendar
1553 Uvod  |          hvali, cel začudi se mu kaka preprosta duša. V Pipčevo prodalnico,
1554 Pripov|               dere nedolžno nevednost preprostih ljudi. ~
1555 Pripov|            razpeti, kakorje Razhúdnik prerokoval!" ~Ko Ruváča umolkne, Bogobáznik
1556 Pripov|             povedal s tem veletehtnim prerokovanjem; vsaj pobožna pripovedka
1557 Pripov|               nogah. Ali je že zdaj s preroškim duhom videl, kakšni bodo
1558 Pripov|              Kdor na vse strani učeno presodi, kar ste povedali o svetem
1559 Pripov|           kakor kak cesar ali kralj s prestola ukaže: "Vrnita se v miru
1560 Pripov|            tedaj popravljal na svojem prestolu. ~Prosjak to zapazi ter
1561 Pripov|              so, da se ta beseda more presukniti še drugače, zelo zarobljeno,
1562 Pripov|            Žíkrep neizmemo zavpije: ~"Presveti dohtar Bežanec!" a vsi drugi
1563 Pripov|           roki ter nekolikrat še huje pretepéžkati. Zato se ga je bilo prijelo
1564 Pripov|             Kdo bi mislil, da so tako pretkane te kmetske pasje obisti? ~
1565 Pripov|               proseno moko, če mlinar prevelike merice ne vzame. In župan
1566 Pripov|             kadar ni bilo v pisarnici prevelikega posla; obetali so mu celo,
1567 Pripov|         pogladil, jame besede takisto previjati: "Poslušajte me nu, žene!
1568 Pripov|        vzdihovati, naglas jokati, oči prevračaje, kakor je sploh običaj o
1569 Pripov|           novcev še manj -- kaj se je prevržljivec domislil! Belo kljuse namaže
1570 Uvod  |             govori doktor Pipec, sama prevržljivost in ironija, a vse, kar pripoveduje
1571 Pripov|       Pogovorimo prosjaka, da to delo prevzame; on ga je vreden! Svetnik
1572 Pripov|              kolikor sem jih od očeta prevzel, kolikor sem jih sam pritrudil
1573 Pripov|           pešec? ~Doktor Pipec. Mnogo prezviti so bili, da bi takisto naredili.
1574 Pripov|         biriči svetemu Matiji vse ude prešteli od vrha do tal ter primerjali
1575 Pripov|            smili! Časi je opolnoči od Prhájeve mlake krvavo stegno brez
1576 Pripov|              trdno, kakor bi s klinom pribil, to se umeje samo ob sebi. ~
1577 Pripov|              bi se vendar ne bil malo pribojával. ~Doktorand Kolenec. O tem
1578 Pripov|           njegovo delo je bilo, da je pričal, kadar je bilo treba, kar
1579 Pripov|              ter precej trdo pozvoni, prične važno sejo in brez dolgega
1580 Pripov|            oprtiti, ako bi ga ne bila priganjala stara navada. Saj veste,
1581 Pripov|        Doktorand Kolenec. To je čudna prigodba! Kakor da bi za svetnika
1582 Pripov|            bodi! Knjiga naše resnične prigodbe piše, da se na drugem koncu
1583 Pripov|           pritrudil in kolikor jih še prigospodarim, če je volja božja; naj
1584 Pripov|               bogoslužna Tožbánja vas prigrmela častit vrnjenega svetnika. ~
1585 Pripov|           dušnim in telesnim potrebam prihodnjih časov. In vselej so se z
1586 Pripov|        Koritnici naši vasi zato zdeli priimek Tožbánja vas, ker se vedno
1587 Uvod  |             mi je bilo naključje tako prijazno, da me ta dva modráka nista
1588 Pripov|      pretepéžkati. Zato se ga je bilo prijelo ime, katerega se ni potlej
1589 Pripov|           bilo nikoli treba za palico prijeti in vreč oprtiti, ako bi
1590 Pripov|              krvavo stegno brez bedra prijezdilo na pisanem Ništarcu, ki
1591 Uvod  |           krepkejša podpora. ~O drugi prikazni tega mesta ni povedati enake
1592 Pripov|          prosjaka, izpočetka ni hotel prikimati, a globoko premišljáje vendar
1593 Pripov|            znači ta hrup in potlej se prikrade gor više za krsíkov grm,
1594 Pripov|        Kolenec. Ne trebé! Naglo torej prilepite in prosim vas, potem dalje
1595 Pripov|             svobodno ~Kovaško kládivo prilepiti na okno. Čitajte sami, gospod
1596 Pripov|               od kod človeku pred nos prilete na kako vejo? Vendar, če
1597 Pripov|              mestu, a vse drugo da je primaknila razgreta dedčeva glava,
1598 Uvod  |     postranskimi posli, ki nimajo nič primere niti vilicam niti nožem.
1599 Pripov|           prešteli od vrha do tal ter primerjali ga spredaj in zadaj, vendar
1600 Pripov|           njegova oprava je bila tako primerna, da ni mogla nikakor biti
1601 Pripov|              baš pripomogla, da se je primožila k županu, kateri naj torej
1602 Pripov|             moje stopinje danes k vam prinesle nebeško resnico ali peklensko
1603 Pripov|         pokora zagátna, ti! Kaj te je prineslo semkaj na oltarček, in te
1604 Pripov|            navdušeno srce. ~Ali se ne pripeti često, da glupi svet navdušene
1605 Pripov|               treba. Tako se je često pripetilo, da kadar je ona kaj hotela
1606 Pripov|           vsaka se pred kapelico malo pripogne ter pokriža, kakor je ženskam
1607 Pripov|           Potem Gládež kleče in v tla pripognjen reče: "O božji svetnik,
1608 Pripov|               srebrna usta, ki so baš pripomogla, da se je primožila k županu,
1609 Pripov|              za točo? ~Meni se zvesto priporočajte, meni, in jaz bodem gasil,
1610 Pripov|            pravde in za vse smo se mu priporočali ter nikoli ni odmajal. Tega
1611 Pripov|        Tožbánje vasi baš ona pomagala pripótovati na ta žalostni svet zaradi
1612 Pripov|             ne dene v ušesa. Poznejše pripovedke namreč govore, da predrzni
1613 Uvod  |               ker iz nje verno odseva pripovedovalčev in poslušalčev značaj ter
1614 Pripov|            Toliko so me razumeli, kaj pripovedujem, in toliko je meni šlo v
1615 Pripov|             vedel vsaj povrhu, kaj mu pripoveduješ, in tudi ti, kaj on govori?
1616 Pripov|             skrito, kako se dr. Costa pripravlja z brevirji, svetimi pismi
1617 Pripov|         bečele trotu, kadar se rojiti pripravljajo. Po sedaj bi mu že ne bilo
1618 Pripov|         kakemu učenemu svetniku. Tako pripravljen ter v božjo voljo vdan čaka
1619 Pripov|             ni utrpela najti mo<190>a pripravnejšega temu svetemu poslu. Imel
1620 Uvod  |       Doktorja Pipca zaradi njegovega prirodnega dovtipa in čudnega početja
1621 Pripov|              kapelice, kakor sta sama prisezala vsakemu, kdor je utegnil
1622 Pripov|              za njima. Vsa preplašena prisopeta v županjo sobo ter povesta
1623 Pripov|             odbornikom vsem pokazal!" pristavi prosjak, ki bi zdaj svoje
1624 Pripov|            kraja, kakor se je godilo, pristaviti je z bridkostjo, da odkritosrčna
1625 Uvod  |           tako, kakor sem jo slišal s pristavki in govori obeh učenjakov.
1626 Pripov|                berač) s palico v roki pristoka po cesti. Bil je ali res
1627 Pripov|              kako vejo? Vendar, če ne priteče s panjem, kateri se namaže
1628 Pripov|              Temu nasvetu so naposled pritegnili vsi Tožbánjci in Tožbánjke;
1629 Pripov|         klevetavim Krkóvcem ne moremo pritegniti, ker si je misliti, da oni
1630 Pripov|            povzame Bogobáznik, "da ni pritekel ta sveti zajec danes prvič
1631 Pripov|               teta dejali. Uboge babe pritikate povsod, kjer nas je toliko
1632 Pripov|             trdnega zvedel, kdo mu je pritisnil ta grdogledi pridevek. ~
1633 Pripov|            nejevoljna sicer, a vendar pritrdi z levim očesom in župan
1634 Pripov|             ki zmerom Bežancu pošteno pritrkava, ni zamolčala, kako je bila
1635 Pripov|          prevzel, kolikor sem jih sam pritrudil in kolikor jih še prigospodarim,
1636 Pripov|                samo to je, kako bi ga privadili, da spet sam od nas kam
1637 Pripov|           lesenim izzuvalnikom, zadaj privezanim, sedela pod Metelíževim
1638 Pripov|              poštenega namena ponižno privleče iz torbe debelo, rdečo obrezano
1639 Pripov|              reče: "Kaj mi je početi? Prizadeval in ubijal sem se, kar sem
1640 Pripov|         upanje, razen kar je stroškov prizadevala streha njegove kapelice
1641 Pripov|           prosjaka, ki se je njegovim priznanim zaslugam samo v ta imenitni
1642 Pripov|              bili na svetu, nikdar ni prišlo na um; a njihovi tolmači
1643 Pripov|           umeteljnost katera je svetu prižgala novo luč! Kaj je trpel Galileo
1644 Pripov|              brez nje kaj pametnega v pródaj postaviti. Imela je tedaj
1645 Pripov|              mož, ki je zdaj odšel iz prodalnice, gospod doktor? ~Doktor
1646 Uvod  |            njegovega značaja, v svoji prodalnici na steklu tistih oken, kjer
1647 Uvod  |             preprosta duša. V Pipčevo prodalnico, kjer se obenem ureduje
1648 Pripov|            bila natlačena kakor meh s proseno moko, če mlinar prevelike
1649 Pripov|          naglas odrjové: "Za nas Boga prosi!" ~V tem hipu se izza kapele
1650 Pripov|              Naglo torej prilepite in prosim vas, potem dalje pripovedujte
1651 Pripov|            kaj uči prigovor: komur se prosjaška palica v roki ugreje, ne
1652 Pripov|          odhojeni. Koliko je praznega prostora na zemlji, a jaz ga nimam,
1653 Pripov|              pred kapelico, na katere prostornem oltarju takrat ni bilo nič
1654 Pripov|           kolikor je koli utrpelo nje prostorno grlo: "Baba in babica sem,
1655 Pripov|             vsi kakor vrabci v zrelem prosu: "Živ, živ je, živ! Vrnil
1656 Pripov|             Semkaj se zbere, kadar je proščenje, Hrvatov kakor listja in
1657 Pripov|             te je usmilil zaradi moje prošnje!" ~Potem Gládež kleče in
1658 Pripov|               jedva malo ped otročjih prstov. Svojo dolžnost je zvesto
1659 Pripov|         posebno vse vrle Tožbánjke od prve do zadnje. ~Iz teh pravičnih
1660 Pripov|       prijatelj, ki se vam je svetnik prvemu pokazal! Saj beseda ni konj! ~
1661 Pripov|            právdice, kar bi jo kdo za psom vrgel, razen tistega prepička
1662 Pripov|           častit vrnjenega svetnika. ~Psorepec ušesa polagoma vzdigne ter
1663 Pripov|         moremo toliko živeti, kolikor ptič brez peruti ali riba brez
1664 Pripov|               božjem strahu verujemo. Punktum! Še tega niso zaslédili,
1665 Pripov|             prav govori: stara glava, pusta glava. Res je to! A ko bi
1666 Pripov|       Bogobáznik in tako požene svoje puste modrosti neukretno besedo: "
1667 Pripov|              božjo potrebščino, da bi pustil Bežanca daleč za sabo v
1668 Pripov|             Pipec. Če ga more za sabo pustiti, bode na slavo tudi nam
1669 Pripov|               ne kaže svetnika iz rok puščati; samo to je, kako bi ga
1670 Pripov|               to smo jemali največ iz puščice, kamor so mu dajali milostinjo
1671 Pripov|            samí radovoljno podarite v puščico. A to vam je znano, dragi
1672 Pripov|            Zdaj vsi vidimo, tisti, ki rabimo naočnike, in tisti, ki jih
1673 Pripov|          dober, kdor za nosbeno drugo rabo ni! Vendar me zelo zanima,
1674 Pripov|             malo slave, ostane skrito radovednim ušesom ter da vesoljna zgodovina
1675 Pripov|               ga bili naši predniki v Rádovljici kupili. Zini, Martin, ali
1676 Pripov|               zastonj, razen kar samí radovoljno podarite v puščico. A to
1677 Pripov|               tako se zdaj v svetosti radujmo dejanski, a ne samo s plakom
1678 Pripov|           namreč jedva s prosjakom na ramah vrnejo domov, ko občinske
1679 Pripov|          štirje krepki mladeniči vrhu ramen vzdignjejo prosjaka, Tožbánji
1680 Pripov|             izgine, pogan z motiko na rami prileze ter svetnika jame
1681 Pripov|             ter o godbi z mešičkom od ranega jutra do poznega večera
1682 Pripov|              lípovine, ko je drevo še rastlo. Zato je tudi bilo treba
1683 Pripov|          možje!" ~Po tem pogovoru vse razbegne po vasi, naglas kričé: "
1684 Pripov|            prosit. Ko to stvar v srcu razbira in premleva, navdahne ga
1685 Pripov|             malo. ~Doktorand Kolenec. Razbistrite mi zdaj, gospod doktor,
1686 Pripov|              ljubljeni otroci! Tat in razbojnik si zavetje najde; jaz ga
1687 Pripov|            kakor okoli kakega ujetega razbojnika! Premislite, kaj počenjate,
1688 Pripov|                da sta se kos za kosom razdrobila jezdec in konj. Med vrsticami
1689 Pripov|            hitro začne živalca peruti razgibati, in potlej Bog z njimi!
1690 Pripov|            vse drugo da je primaknila razgreta dedčeva glava, ki morebiti
1691 Pripov|         potrpežljivosti zopet ne tako razkačena, kakor bi se poštenjak morebiti
1692 Pripov|              ne tlači. Od poroda tako razkódranih las kakor ovca in sájavega
1693 Uvod  |             namreč doktorandu Kolencu razlagal pobožno pripovedko. Naglo
1694 Pripov|             tako ugajale, da se mu je razlil sončen smeh po obrazu, kakor
1695 Pripov|           svetu bi ju zastonj iskala. Razloček je bil samo ta, da božji
1696 Uvod  |          steklu tistih oken, kjer ima razloženo blago, nedaleč od vélikega
1697 Pripov|             Kládiva, prosil bi, da mi razložite včeraj obetano povest o
1698 Uvod  |           poslušalčev značaj ter tudi razmerje, v katerem se čutita med
1699 Uvod  |               niti nožem. Čita namreč razne knjige, hodi v gledališče,
1700 Pripov|            ime so potlej svete knjige raznesle daleč po krščenem svetu,
1701 Pripov|              je vreden! Svetnik se ni razodel Tepéžkanu, dasi je župan
1702 Pripov|        presvetega oltarja v kapeli. A razodenem li vam do kraja, kakor se
1703 Pripov|           pomočnik prvič hotel slavno razodeti baš po izvoljenem prosjaku
1704 Pripov|          povest o tem nič gotovega ne razodeva, treba si torej misliti,
1705 Pripov|              celo otroci so zavpili: "Razoglav Kozoglav!" in rekli, da
1706 Pripov|       morebiti res domislil perutnice razpeti, kakorje Razhúdnik prerokoval!" ~
1707 Pripov|               kako se ta čudna zgodba razplete! A kaj je prosjak v Tožbánji
1708 Uvod  |             učeno, osem strani debelo razpravo o "povodnih možéh", in take
1709 Pripov|         zvršiti jo, kakor se na dolgo raztegnjena čita v pobožnem poročilu,
1710 Pripov|          sveti Anton! -- od Kráčic do Raztéznikove smreke cesto pometala tako
1711 Pripov|         navadne službe je obenem tudi raztrgane škornje trdil in stare peči
1712 Pripov|           nemški ne zna! Toliko so me razumeli, kaj pripovedujem, in toliko
1713 Pripov|            bili niti kolikaj sposobni razumeti, kaj je navdušeno srce. ~
1714 Pripov|            Temu je lahko votek najti. Razumnih ljudi sem slišal: 'Tvoja
1715 Pripov|                da je zopet sam, naglo razveže torbo svojih dušnih in telesnih
1716 Pripov|           bode on meh vlekel. Niže se razvrste, največ kakor kane, ostali
1717 Pripov|              se izza kapele pokrit in rdeč od jeze prikaže grešni starec,
1718 Pripov|               držal tudi Bežanec pred Reberníkom, da li naša verjetna pripovedka
1719 Pripov|               vso Tožbánjo vas, razen Reberníkove imovine, celo v zemljiške
1720 Pripov|            dan; kajti na ves jezik je rečeno, da jedva sovražni starec
1721 Pripov|                če je volja božja. Nu, recimo po štiri: to jih je sto
1722 Pripov|        pokonci vzpne ter v poprejšnji red postavi na oltar. Zora jedva
1723 Pripov|               ki se nikoli ne pravda, redi vsak gospodar po štiri debele
1724 Pripov|              zastonj med nami do zdaj redila trebuhe! Vzameta naj torej
1725 Pripov|             zleze na plot, ker je bil rejen mož kakor trebanjski Urekar
1726 Pripov|               ne, kakor je Bogobáznik rekel! Saj nismo še nič ukrenili.
1727 Pripov|              po božji volji, kakor je rekla naša teta Pleníca, ki vsi
1728 Pripov|        šepetal, da ima na hrbtu pasji rep, katerega vedno tají kakor
1729 Pripov|             so mu šle tožbe, kakor bi repo rezal: omlatil je po štiri,
1730 Pripov|           vedel, kakor je bilo takemu resnemu poslu treba, kar priča neki
1731 Uvod  |            doktorand Kolenec, njegova resnična, prava misel. ~
1732 Pripov|            hvala mu bodi! Knjiga naše resnične prigodbe piše, da se na
1733 Pripov|          danes k vam prinesle nebeško resnico ali peklensko laž!" ~V tem
1734 Pripov|              šle tožbe, kakor bi repo rezal: omlatil je po štiri, vsak
1735 Uvod  |              škarje) in drugo skrhano rezilo. ~Poleg tega se ubija z
1736 Pripov|           mati daleč tam zadaj celo z rešetom, zakriče vsi kakor vrabci
1737 Pripov|               iz preglavice kmetov ne reši kakor on, ki utegne, ako
1738 Pripov|          kolikor ptič brez peruti ali riba brez vode. Naj govori naš
1739 Pripov|            mestu si ubožec pisaril, v Ribnici, ako se ne motim, menda
1740 Pripov|               Pes in izgaga sta šla v Rim; pes je prišel, izgage ni.'
1741 Pripov|              Etecetra, etecetra -- ne ritecetra!" ~Sveti Bežanec je torej
1742 Pripov|            vendar vsaj mal tudi tisto ritecetro ali kako se imenuje! Možje
1743 Pripov|         nobene dlake ni imel črne ali rjave na sebi. Ko ni bilo krme,
1744 Pripov|           idejo mimo kakega znamenja. Robáčeva Košára, ne tako daleč od
1745 Pripov|           strah doma in kateri zelnik rodi najboljše tožbánjske glave! --
1746 Pripov|              najinimi spisi do poznih rodov, če je Bogu milo. ~Doktor
1747 Pripov|          svetlika, da je utegnil biti rodu tistih strašnih ljudi, ki
1748 Pripov|              če se niso morebiti celo rogali svetemu doktorju Bežancu. ~
1749 Pripov|             zapodi z okovanim kravjim rogom po vasi, da je od Izvásnikove
1750 Uvod  |             modre neukretnosti svojih rojakov. ~Doktorja Pipca zaradi
1751 Pripov|         videli, kako bečele, kadar so roji, časi od kod človeku pred
1752 Pripov|          kakor bečele trotu, kadar se rojiti pripravljajo. Po sedaj bi
1753 Pripov|             nogi odhodil, ker je že z rojstva bil nad kolenjo zgibo res
1754 Pripov|             možje, kateri so držali v rokah klobuke že poprej, odkar
1755 Pripov|        šestovrstnika, preden smo ga k rokam dobili. Tako je bilo!" ~"
1756 Pripov|         nekateri z rutami, nekateri z rokavi, ženske z zastôri, neka
1757 Uvod  |           nedaleč od vélikega trga, v rokopisu izdaje novine, o katerih
1758 Pripov|          potreboval občinskega hlapca Rožanca, ki je nosil obe nogi na
1759 Pripov|               obenem. Rog je vreščal, Rožancu pohajalo sape, a k županu
1760 Pripov|         godilo, da je sirota bil zanj rubljen. Vendar je narejen sveti
1761 Pripov|         spisih velikih mož je kakor v rudniku zakopanega mnogo, kar njim
1762 Pripov|                oči otiraje nekateri z rutami, nekateri z rokavi, ženske
1763 Uvod  |               krivce, nože in vilice, sablje, dolge in kratke, ter brusi
1764 Pripov|         razkódranih las kakor ovca in sájavega lica kakor cigan, svojo
1765 Pripov|            sem vas koli prosil masla, sala, jajc ali kruha, soli, žita,
1766 Pripov|            dolgovezen, a doli niže do same plésne (podplata) siromak
1767 Pripov|           prejmete zastonj, razen kar samí radovoljno podarite v puščico.
1768 Pripov|            zakopanega mnogo, kar njim samim, dokler so bili na svetu,
1769 Uvod  |             značaju ga je vsak pedenj sámo poštenje -- kuje pipce in
1770 Pripov|             očesom in župan se potlej samooblastno povzdigne ter mogočno oglasi: "
1771 Uvod  |            natisniti, da ga potlej za samostojno knjigo posvetí visokemu,
1772 Pripov|             se vam o tem do zdaj niti sanjalo ni. ~Doktorand Kolenec.
1773 Pripov|         zazvénčal: "Venedi teh špirtu santu!" Bogobáznik, ali si tiščal
1774 Pripov|             merice ne vzame. In župan sede gor v kot za mizo pod stekleno
1775 Pripov|           duhovi tista knjiga, ki ima sedem pečatov, gospod doktorand! ~
1776 Pripov|             knjigah: bil je dolgopet, sedemdesetleten, a še trdnokost in žilav
1777 Pripov|               ker je bilo treba tukaj sedeti, mislil je, da vsaj ženam
1778 Pripov|          Razen te občanke je dosmrten sedež poleg prvega svétnika imela
1779 Pripov|                kolikor jih je bilo na sedežih in kolikor na nogah, posebno
1780 Pripov|            zemlji; a jutri zjutraj ob sedmi uri naj se pred mojim obličjem
1781 Pripov|            hitro, kajti že obilo pred sedmo uro se je k njemu zbrala
1782 Pripov|               Kako se je dalje vršila seja, gospod doktor? ~Doktor
1783 Pripov|               Če se je res malokdaj v sejah oglašala, imamo verjetne
1784 Pripov|              naočnike, brez katerih v seji nikoli ni odprla ust svoje
1785 Pripov|        Mihaela do svetega Jurija drva sekal na Hrvatskem. Zmrzlják je
1786 Pripov|             glava. Res je to! A ko bi sekire namesto dežja padale z nebes,
1787 Pripov|           obrazu, kakor ciganu, kadar sekirico najde, ali kakor poštenemu
1788 Pripov|         palice v roko vtaknili leseno sekiro bradáčo, katera se za male
1789 Pripov|             staro pošteno ime svojega sela prekrstili v Tožbánjo vas!
1790 Pripov|           skokoma hitelo vse Tožbánje selo, tudi žene, celo dekleta
1791 Pripov|        usmiljene krčmarice v Lokánjem selu, namreč lepo krivíno mesene
1792 Pripov|              po drva ali k maši ali v semenj ali kam drugam -- sveta
1793 Pripov|       izprehajat ali njivo orat ali v senožeti kosit ali v gozd po drva
1794 Pripov|              nebeško, in tudi njegovo sérasto kobilico, ki si je bila
1795 Pripov|             je zaradi zbrušenih golén sezala do tal presvetega oltarja
1796 Pripov|              v stare čase ni treba ni sezati, ker še danes ta običaj
1797 Pripov|          lepše lice, tudi on se je po sili držal na smeh, kateri je
1798 Pripov|     Blagoslovi vas vsemogoči Bog oča, sin in sveti duh!" ~Med blagoslovom
1799 Pripov|             je bil nejeverni Reberník sinoči skrivaj lezel. Njih glavar
1800 Pripov|            torej po nedolžnem tožili, siromake, Bog. nam grehe odpusti!
1801 Pripov|       Premisli nu, koliko smo si zdaj siromaki s tem na zgubi, ko namesto
1802 Pripov|             vseh državah preganjanemu siromaku je bila namreč poslednja
1803 Pripov|               tako hudo godilo, da je sirota bil zanj rubljen. Vendar
1804 Uvod  |        govorili. To glasilo našega že sivega poštenjaka, sem ter tam
1805 Pripov|       plemenítejši duhovi s plesom in skakanjem posel. Kdo je slišal, da
1806 Pripov|           znova pri vas ostati ukazal sklep neskončne božje modrosti,
1807 Uvod  |            knjige, hodi v gledališče, sključen lazi v podzémeljske jame
1808 Pripov|             Ka ne vem, kako ga je bil Skočír prinesel na tovoru, lepo
1809 Pripov|             bi se danes godilo, vidim Skočirja, Bog mu daj luč nebeško,
1810 Pripov|           nego v temnih nočeh je celo skokonog zahajal dekletom nagajat
1811 Pripov|           palico ter z vrečami prepet skopíčil na glavo, kar je okornega
1812 Pripov|           gospod doktor! Kakor čutim, skoraj se je nadejati veselja,
1813 Uvod  |             obraz časi pisano pogleda skozi okno ter pomoli stisnjeno
1814 Pripov|         obilnejše darove od kmetov -- skratka, pokleknil je pred kapelo,
1815 Pripov|               Etecetra naj vas nič ne skrbi, možje!" ~Po tem pogovoru
1816 Uvod  |              nožíce (škarje) in drugo skrhano rezilo. ~Poleg tega se ubija
1817 Pripov|           kralj David poskakoval pred skrinjo miru in sprave? A tako daleč
1818 Pripov|           duša, v dolgih škornjih vsa skrita, z lesenim izzuvalnikom,
1819 Pripov|             utegnem; kajti za oknom v skritem kotu mi bode poslušati,
1820 Pripov|             sódolini svojega travnika skriven, ko je bogoslužna Tožbánja
1821 Pripov|     Pravoverna Tožbánja vas, poslušaj skrivno besedo mojih ust in zvedi
1822 Pripov|               zastonj zvedel to važno skrivnost in ohranil jo v srcu, da
1823 Pripov|             Bogu zanj! -- Lôvi ga, je slab mož, drži ga, je dober.
1824 Pripov|           bila zdaj baš tista njegova slaba ura, v kateri bi se nikakor
1825 Pripov|            najhitreje mogel ob svojih slabih močeh in odhojenih nogah.
1826 Pripov|          mogel dati kaj ljubšega nego sladki ples! Torej vsak mladenič
1827 Pripov|              toliko nesrečo tako malo slave, ostane skrito radovednim
1828 Pripov|               bila v toliki zasluženi slavi, da je uživala stanoviten
1829 Pripov|          narodi že od nekdaj s plesom slavíli bogove? Nam li sveto pismo
1830 Pripov|               jaz ne menim, dasi celo slavna povest, ki zmerom Bežancu
1831 Pripov|              oltar in sami pogledite, slavni Tožbánjci in Tožbánjke,
1832 Pripov|               je, da tako hitro zvrši sleherno pravdo, odgovoril je šaljivo,
1833 Pripov|           večno bežati. A zdaj bi rad sleparil tukaj v Lisičji glavi uboge
1834 Pripov|               nam je tako treba kakor slepcu vida. Ali pomagaj si! ~Najdi
1835 Pripov|         kapelo, v katero se je vendar slišalo vse, kar sta bolj vpila,
1836 Pripov|               koder nezapažen vidi in sliši, kar se je počenjalo. Ko
1837 Pripov|              hem! Ne bi verjel, da ne slišim iz vaših ozbiljnih ust,
1838 Uvod  |               zelo učen ter neizmerno sloveč. O posebnih prilikah si
1839 Pripov|             pravde na zemlji. Posebno slovečo etecetro znam, kakor je
1840 Pripov|            najde, ali kakor poštenemu Slovencu, kadar kje zaleze kako dobro,
1841 Uvod  |                             Uvod~Neko slovensko mesto se po pravici ponaša
1842 Pripov|            ali peklensko laž!" ~V tem slovesnem hipu vzdigne sveti doktor ~
1843 Pripov|              pred kapelico na stražo. Služabnika se hitro dvigneta in pobožno
1844 Pripov|             kajti poleg svoje navadne službe je obenem tudi raztrgane
1845 Pripov|           gospod doktorand? Kdo torej sme vanj kamen poriniti, če
1846 Uvod  |           radi zahajajo izobraženi in smeholjubi meščani, a tudi kak srdit
1847 Uvod  |        morebiti se jim tudi sam često smeje, s humorjem in zabavljivostjo
1848 Pripov|          poslušati. Zakaj bi se torej smelo kolikaj dvomiti, da se je
1849 Pripov|          toliko mu dajmo zdaj; več ne smemo, ko bi tudi utrpeli, da
1850 Pripov|            hodilo strašit, da se Bogu smili! Časi je opolnoči od Prhájeve
1851 Pripov|               oltarju ter jame glasno smrčati kakor vsak pobožen krščenik,
1852 Pripov|             od Kráčic do Raztéznikove smreke cesto pometala tako z veseljem
1853 Pripov|            drobnega planeta! Navadnim smrtnikom so plemenítejši duhovi tista
1854 Pripov|            roke ter s kratkim pótem k sodbi. Povedali so, da se ta beseda
1855 Pripov|           pravdarji -- srdito ovadijo sodišču, da je bilo preiskavanje
1856 Pripov|              mizo pod stekleno podobo sodnega dneva ter ob desnico poleg
1857 Pripov|       doktorja, odkar je Zavijač pred sodni stol poklican. Po Dunaju
1858 Pripov|             držé, pod kapelico v neki sódolini svojega travnika skriven,
1859 Pripov|           takih prilikah. Več je bilo solz nego veliki petek ali na
1860 Pripov|           tako milo, da so nam v očeh solzice igrale, po latinski zazvénčal: "
1861 Pripov|          okoli sonca, a ne velikansko sonce okoli našega drobnega planeta!
1862 Pripov|           ugajale, da se mu je razlil sončen smeh po obrazu, kakor ciganu,
1863 Pripov|               ve, kaj govori, ne samo soseda Tesla," reče strina Ruváča
1864 Pripov|          nesreča tebe in vse nedolžne sosede? Pozabil si, kako je bilo
1865 Pripov|               ozira, ker je edini med sosedi mogel zalagati osem vélikih
1866 Pripov|             zviti kmetje neke bližnje soseske, kakor je razločno čitati,
1867 Pripov|            besedami, da je svoji prvi soseski samo peš dajal pomoči in
1868 Pripov|             in mačka, lisica in volk, sova in jastreb, vse ima pravico
1869 Pripov|              ker so njegovi neutrudni sovražiki vselej in povsod vedeli
1870 Pripov|             jezik je rečeno, da jedva sovražni starec odleze, ko lačni
1871 Pripov|               kar so njene strupovite sovražnice po krivici imenovale ošabnost.
1872 Pripov|               govori, da brez čuda ne spade vrabec s strehe, las človeku
1873 Pripov|               preden bi ga bilo moglo spaziti katero koli tožbánjsko očesce,
1874 Pripov|           črnega kruha ter začne tako spešno z usti gibati, kakor bi
1875 Pripov|             jo imam! ~Doktor Pipec. V spisih velikih mož je kakor v rudniku
1876 Uvod  |              povodnih možéh", in take spiše z velikim zadovoljstvom
1877 Pripov|       premišljáje vendar potem v duhu spleza do nepromične sodbe, da
1878 Pripov|           kajti drugače se ne bi niti spodobilo, a vendar v svoji potrpežljivosti
1879 Pripov|      pripovedovala, kar je tudi vedel spodobno čislati. Razen te občanke
1880 Pripov|             govore izročal nesmrtnemu spominu; a danes je stolovála pri
1881 Pripov|               ako bi se dal zaslediti sposoben namestnik zlasti Zavijaču,
1882 Pripov|         korist niso bili niti kolikaj sposobni razumeti, kaj je navdušeno
1883 Pripov|           Vselej so rekli: da se zvon spozna, treba slišati dve resnici.
1884 Pripov|            vendar bi me zdaj tukaj ne spoznal nikdo izmed dunajshih mladeničev,
1885 Pripov|             moža ni bilo zdaj nikakor spoznati. ~Doktorand Kolenec. In
1886 Pripov|       poskakoval pred skrinjo miru in sprave? A tako daleč nazaj v stare
1887 Pripov|         oslédili. To je bilo prosjaku spravljeno, zato njega spet na cesto
1888 Pripov|              do tal ter primerjali ga spredaj in zadaj, vendar nikoli
1889 Pripov|          čitamo, da se ni dal nikoli ~spregledati med njimi: grešni odurnež
1890 Pripov|               žene, še otroci v samih srajcah, katerim je šlo to opravilo
1891 Pripov|               ostala bi na Tožbanjcih sramota večne čase. -- Vidiš, takega
1892 Pripov|     nespodobnega dela se niso na njem sramovali. Ako bi se mož tudi kdaj
1893 Pripov|           zato ka je res, in mi se ne sramujemo nobene tožbe, ker brez nje
1894 Uvod  |        smeholjubi meščani, a tudi kak srdit obraz časi pisano pogleda
1895 Pripov|       bogaboječa žena s tako pravično srditostjo, da z rokama vrhu glave
1896 Pripov|                kakor da je od čistega srebra. Zanj torej prime Tepéžkan
1897 Pripov|        Poudarjala je, da zánjo govore srebrna usta, ki so baš pripomogla,
1898 Pripov|              nam so šle vse pravde po sreči, kakor smo sami hoteli.
1899 Pripov|        zadovoljna oznanja, kako so mu srečni kmetje dali ta užitek do
1900 Pripov|               nezgodi vendar še nekam srečno padel, zgrabi prosjaka ter
1901 Pripov|           pogreznjen meril svojo trdo srečo ter oprt na palico debele
1902 Pripov|              ki je ob kraji votel, na sredi ga nič ni; časi strašna
1903 Pripov|            molče premišljal in v mizo srepó gledal, kakor bi izgubil
1904 Pripov|           bili vsi name planili kakor sršeni. Menite li, da ne bi zdaj
1905 Pripov|           klobuke že poprej, odkar so stali na tem posvečenem prostoru.
1906 Pripov|           glavo, kar je okornega moža stalo mnogo truda, a v podpori
1907 Pripov|        zasluženi slavi, da je uživala stanoviten prostor v občinskem odboru,
1908 Pripov|            dež in veter, mraz in sneg stanovitni tovariši in kjer ga je tolikokrat
1909 Pripov|               svetimi pismi novega in starega zavéta, z brojanícami, škapulirji
1910 Pripov|             Ti na desni strani, ki si starejši, govori brez bojazni, kajti
1911 Pripov|           ogledovati, in res najde na starem prostoru prejšnjega, že
1912 Pripov|              pota na zemlji. Brezzobe starice in nadušljivi dedci so ta
1913 Uvod  |            hvale. Pred seboj imamo že starikavega "literata", ki z novinarskim
1914 Pripov|          poprej se je imenovala že od starine Lisičja glava, kar Čičev
1915 Pripov|               rad k njemu, dve pravdi stavim, da pojde; saj sta si med
1916 Pripov|           nebesa postavimo dva krepka stebra namesto enega. -- A zdaj
1917 Pripov|            pod pazduho ter proti vasi steče, kar so mu najhitreje dale
1918 Pripov|         primakne torbo za vzglavje in stegne se po oltarju ter jame glasno
1919 Pripov|              od Prhájeve mlake krvavo stegno brez bedra prijezdilo na
1920 Pripov|            sede gor v kot za mizo pod stekleno podobo sodnega dneva ter
1921 Uvod  |        značaja, v svoji prodalnici na steklu tistih oken, kjer ima razloženo
1922 Pripov|               čez prelaz ter odide po stezi, a Zmrzlják po kolovozniku
1923 Pripov|           pomagal v pravdah in drugih stiskah na zemlji; a jutri zjutraj
1924 Pripov|            recimo po štiri: to jih je sto in dvajset, ako ne štejemo
1925 Pripov|               grobom pokriti vojščaki stoje z mečem in sulico! Ali ni
1926 Pripov|                Gládež in Kozoglav naj stojita na straži ponoči in podnevi.
1927 Pripov|       Reberník to stvar bil rad vedel stokrat bolje nego vsi ostali Tožbánjci.
1928 Pripov|           odkar je Zavijač pred sodni stol poklican. Po Dunaju sem
1929 Pripov|           Ogovorjeni Čičev Martin, do stoleten, zelo nizek možiček, ki
1930 Pripov|        nesmrtnemu spominu; a danes je stolovála pri možu prosjaku samem,
1931 Pripov|           utripalo, kakor bi delalo v stopah, česar naša sveta zgodba
1932 Pripov|              njega mesto sam na oltar stopil v škofovi kapi in mašnem
1933 Pripov|    odkritosrčno govorite, ali so moje stopinje danes k vam prinesle nebeško
1934 Pripov|             hitro dvigneta in pobožno stopita vsak na svojo stran svetega
1935 Pripov|          utrudil s hojo ali z delom. ~Stoprv jutranji hlad ga predrami,
1936 Pripov|            spet okoristi, jame podobo strahóma ogledovati, in res najde
1937 Pripov|             svoje žene bolj nego vseh strahov in vedel je siromak že zdaj,
1938 Pripov|              kako hudobni svet na vse straní dere nedolžno nevednost
1939 Pripov|            Potíkavca. Njegova posebna strast je, da se namesto svetnikov
1940 Pripov|               Od vseh strani se vname strašen hrup: "Ubijmo peklenskega
1941 Pripov|             na Kovornem, ko je hodilo strašit, da se Bogu smili! Časi
1942 Pripov|              na sredi ga nič ni; časi strašna kosmata brada brez las in
1943 Pripov|              utegnil biti rodu tistih strašnih ljudi, ki so Boga križali,
1944 Pripov|               Kozoglav naj stojita na straži ponoči in podnevi. Tako
1945 Pripov|              domov, kjer so mu potlej stregli zvesto kakor bolnemu očetu
1946 Pripov|            preganjal miši izpod vaših streh, branil vas bodem kuge,
1947 Pripov|               je stroškov prizadevala streha njegove kapelice in tudi
1948 Pripov|            vasi, ki je stala poldrugi streljaj od ondod. Sveti doktor Bežanec
1949 Pripov|            edinega očesa v glavi nanj streljala tako srdito, kakor bi se
1950 Pripov|            besedo: "l nu, svetnik ima strešico in oltar, česa potrebuje
1951 Pripov|              med seboj kakor dva mala strica. Drži ga, dokler ga imaš,
1952 Pripov|              samo soseda Tesla," reče strina Ruváča tam zadaj pri vratih. "
1953 Pripov|               na slavnem oknu prikaže strmečemu občinstvu. ~Doktorand Kolenec.
1954 Pripov|             klobuke, peče in svitke v strop metati, da so se okna tresla.
1955 Pripov|           pravico živeti pod nebeškim stropom, zavržen sem edini jaz!
1956 Pripov|       pravičnega ponosa, kar so njene strupovite sovražnice po krivici imenovale
1957 Pripov|              mi je Oplénova osebénica Stržína pripovedovala, ker so bili
1958 Pripov|             pomoči in dobrote, a taka stvarca pobožnim kmetom najmanjše
1959 Pripov|             ker je učil, da se zemlja suče okoli sonca, a ne velikansko
1960 Pripov|       doktorja Bežanca na oltarju. In súčimo stvar, kakor nam je drago,
1961 Pripov|         mislimo; kajti bila je dolga, suha, kljukonósa žena. Če se
1962 Pripov|              báčevo materjo Košáro za suknen svitek, vendar tako zagovedno
1963 Pripov|       opravljala tudi njegova ohlapna suknja, ki je zaradi zbrušenih
1964 Pripov|             kupili tiste perutničaste sulice, da namesto nas hodita ponoči
1965 Pripov|               župan ukaže, da vzameta sulici ter odideta razoglava pred
1966 Pripov|        poročila torej diha opravičena sumnja, da so ti brezbožniki utegnili
1967 Pripov|         svetega doktorja, kateremu to sumno početje ni bilo nič pogodu,
1968 Uvod  |              ali krajšo "pesem o kaki svatbi", kakor čuti, da sta nevesta
1969 Pripov|              romarsko palico in rdečo svečo za klobukom hodi vsako leto
1970 Pripov|              oglašala, imamo verjetne svedoke, da ne zategadelj, ker morebiti
1971 Pripov|               nikakor ni mogel biti v svesti, kaj je povedal s tem veletehtnim
1972 Pripov|               če je Bežanec res tisti svetec, kateri je bil izginil,
1973 Pripov|          Costa pripravlja z brevirji, svetimi pismi novega in starega
1974 Pripov|              tako globoko, da njegove svetinje vsako noč po trikrat preletavajo
1975 Pripov|               sonca videl in da so mu svetle solze udrle po obrazu. ~
1976 Pripov|            vrsticami našega pisatelja svetlika, da je utegnil biti rodu
1977 Pripov|               si je misliti, da oni v svetnem tobotanju trebuhu na korist
1978 Pripov|              kane, ostali svétniki in svétnice; kajti bile so tudi one
1979 Pripov|           dosmrten sedež poleg prvega svétnika imela edina županja, ustvarjena
1980 Pripov|             slišal, da se tako neumno svetniki časté? Oprostite, gospod
1981 Pripov|             največ kakor kane, ostali svétniki in svétnice; kajti bile
1982 Pripov|              strast je, da se namesto svetnikov postavlja na oltarje. Že
1983 Pripov|              nikakor biti ustreznejša svetnikovanju, katerega se je oklenil,
1984 Pripov|              materjo Košáro za suknen svitek, vendar tako zagovedno bi
1985 Pripov|            vriskati, klobuke, peče in svitke v strop metati, da so se
1986 Uvod  |               vsega sveta, najsi bodo svobodoljubno uredovani ali kakor jim
1987 Pripov|      Doktorand Kolenec. Kako je dobil svoj drugi pridevek? ~Doktor
1988 Pripov|               pozabil, da so nam bili tačas Krkóvci iz te kapele ponoči
1989 Pripov|             pasji rep, katerega vedno tají kakor kača nogé. In po vsaki
1990 Pripov|           čudovita uovica, da je tako tajno zmaknjeni svetnik zdaj zopet
1991 Pripov|         sramota večne čase. -- Vidiš, takega očeta sem jaz imel! -- Zakuri
1992 Pripov|               je vedel, kakor je bilo takemu resnemu poslu treba, kar
1993 Pripov|          položil. ~Doktorand Kolenec. Taki so tudi naši spisi; torej
1994 Pripov|               kakor je sploh običaj o takih prilikah. Več je bilo solz
1995 Pripov|              križem obložen, kakor je takim ljudem navada. ~Doktorand
1996 Pripov|          počrni ter odide v Tirole in tamkaj se ljudem jame kazati za
1997 Pripov|           kakor golobec in beder tako tankih, kot bi dvorogljate vilice
1998 Pripov|               enako ljubljeni otroci! Tat in razbojnik si zavetje
1999 Pripov|            namreč govore, da predrzni tatje ukradeno, res nekoliko obledelo,
2000 Uvod  |             vsa kriva kolena. ~Minuli teden mi je bilo naključje tako