Part

2001 Pripov|             tekla je tri leta in osem tednov brez dveh dni. Daj ali ne
2002 Pripov|             Zakuri se torej pravda in tekla je tri leta in osem tednov
2003 Pripov|        razveže torbo svojih dušnih in telesnih potreb, iz katere prinese
2004 Pripov|              v krepko pomoč dušnim in telesnim potrebam prihodnjih časov.
2005 Pripov|           videl svetnika, ki bi mogel tema hrustoma pobegniti, če je
2006 Pripov|            zavalúšnega telesa, nego v temnih nočeh je celo skokonog zahajal
2007 Pripov|               natanko vedo, po čem je Tepéžkanovo mežikanje, zatorej mu, nejevoljna
2008 Pripov|         vreden! Svetnik se ni razodel Tepéžkanu, dasi je župan ter dasi
2009 Pripov|               palica, zaradi nesrečne Tesle, kadar samega prédse dobode
2010 Pripov|            pekla poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej molče premišljal
2011 Pripov|           očito, da mnogi Tožbánjci s teto Pleníco vred že natanko
2012 Pripov|              in Kozoglava." ~Tem zelo težkim besedam še Razhúdnik za ~
2013 Pripov|           tudi sam počrni ter odide v Tirole in tamkaj se ljudem jame
2014 Pripov|           Gládežu in Kozoglavu kupili tiste perutničaste sulice, da
2015 Pripov|              kdo za psom vrgel, razen tistega prepička z báčevo materjo
2016 Pripov|               biti kaj malega podoben tistemu patronu, ki je prej vladal
2017 Pripov|            santu!" Bogobáznik, ali si tiščal ušesa in trdovratno mižal,
2018 Pripov|               božja; naj me hodi mora tlačit, ako se mi ne zdi preglávičen
2019 Pripov|              bi si bil enkrat zakuril tobaka. Med nami je star prigovor: '
2020 Pripov|             misliti, da oni v svetnem tobotanju trebuhu na korist niso bili
2021 Pripov|               Bogom? Ali je zato kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina
2022 Pripov|         živino, množil vaše bečele in toče branil vašega žitnega polja!
2023 Pripov|           oprt na palico debele solze točil v dolgo, sivo brado, zabliskne
2024 Pripov|          bečele ali svetega Donata za točo? ~Meni se zvesto priporočajte,
2025 Pripov|           Kotlóvščak pojunači in jame tolažiti: "Ni še taka huda zabrega,
2026 Pripov|                kako bi se torej mogla tolika stvar goditi sama ob sebi.
2027 Pripov|              izginil, ali ne. Resnica tolike globokosti se ne preiskuje,
2028 Pripov|           svet zaradi česar je bila v toliki zasluženi slavi, da je uživala
2029 Pripov|     stanovitni tovariši in kjer ga je tolikokrat jezilo ščebetavo društvo
2030 Pripov|               prišlo na um; a njihovi tolmači so vendar bistroumno zasledili
2031 Pripov|             tudi Strigoj, ki je znal ~toporišča delati: "Mene vprašajte,
2032 Pripov|            namena ponižno privleče iz torbe debelo, rdečo obrezano pravdoslovno
2033 Pripov|               mraz in sneg stanovitni tovariši in kjer ga je tolikokrat
2034 Pripov|             je bil Skočír prinesel na tovoru, lepo v slamo zavitega,
2035 Pripov|              v miru ter oznaníta vsem Tožbánjcem, da mi je znova pri vas
2036 Pripov|               česar pametna zgodovina Tožbánjcev ne more prehvaliti. Na mizi
2037 Pripov|               počenjal. -- A tudi med Tožbanjci so se danes godile nenavadne
2038 Pripov|               mislil. Če morebiti kak Tožbánjec, ki je bogatejši s pravdami,
2039 Pripov|             mimo njega pride nekoliko Tožbánjk. In vsaka se pred kapelico
2040 Pripov|           sama teta Pleníca med vsemi Tožbánjkami o tej priliki zakonito oblast,
2041 Pripov|          kateri zelnik rodi najboljše tožbánjske glave! -- Ali bi rad še
2042 Pripov|             sveti zajec danes prvič v tožbanjski zelnik. On že ve, kaj moremo
2043 Pripov|               pametno! Komur ni prav, toži naj; saj ve, kje in po čan
2044 Pripov|         katere smo torej po nedolžnem tožili, siromake, Bog. nam grehe
2045 Pripov|           Verjemi ali ne verjemi, jaz tožim Ložánčka že dve leti za
2046 Pripov|              A doktor Bežanec ne more tožiti, da njegovo pravo ime, katero
2047 Pripov|            Tožbánja vas, ker se vedno tožujemo, poprej se je imenovala
2048 Pripov|           njih košenícah, ker je bila trava in konj oboje enako. ~Doktor
2049 Pripov|               v neki sódolini svojega travnika skriven, ko je bogoslužna
2050 Pripov|             Nezmotna Ijudska govorica trdi, kar se nekako tudi med
2051 Pripov|         obenem tudi raztrgane škornje trdil in stare peči prekladal,
2052 Pripov|             in mi učenjaki že zdavnaj trdimo, da velik je samo tisti
2053 Pripov|            zapisano, a toliko se more trditi brez greha, da vsa dežela
2054 Pripov|        Reberník ni prišel pit, nego v trdni temi je prijel za palico
2055 Pripov|       dolgopet, sedemdesetleten, a še trdnokost in žilav starec, dasi že
2056 Pripov|            ostali Tožbánjci. Ogrozni, trdovratni grešnik se tako popisuje
2057 Pripov|                ali si tiščal ušesa in trdovratno mižal, ker nič ne veš, da
2058 Pripov|            ker je bil rejen mož kakor trebanjski Urekar ter se oglasi: "Poslušaj
2059 Pripov|               med nami do zdaj redila trebuhe! Vzameta naj torej vsak
2060 Pripov|              li, da je kolikaj Željko trenil z nosom ali ušesom. Nikoli!
2061 Pripov|            človek ni dahnil od samega trepeta. ~Čemu se je to godilo?
2062 Pripov|             in Kozoglav o teh besedah trepetaje ~padeta na kolena ter se
2063 Pripov|              videl. Samo se ne morem, treska, domisliti. Čakaj, čakaj,
2064 Uvod  |            blago, nedaleč od vélikega trga, v rokopisu izdaje novine,
2065 Pripov|         zasledil, v Postojni si hlače trgal, v Novem mestu si ubožec
2066 Pripov|             Tožbánja vas ima enega in trideset gospodarjev na dobrih zemljiščih.
2067 Pripov|             plače na leto, po kolikor trije čedniki ne. Sam Bog zna,
2068 Pripov|         ožigáli, kakor bi kačam glave trli. Ka morebiti niso tudi vedeli
2069 Pripov|             in tako prekleto na dolgo trobil, kakor bi izraelskemu kraljestvu
2070 Pripov|         porodni ženi ali kakor bečele trotu, kadar se rojiti pripravljajo.
2071 Pripov|             prižgala novo luč! Kaj je trpel Galileo Galilei, ker je
2072 Pripov|             kakor kukavica, katera iz tujega gnezda pomeče jajca drugih
2073 Pripov|               vprašajte, mene, kaj so tuji ljudje! To vem jaz, ki sem
2074 Pripov|            krščenem svetu, celo dol v turško zemljo. Tako se mu godi,
2075 Pripov|             sem slišal: 'Tvoja glava, tvoj svet.' Ako nečeš ostati
2076 Pripov|           Razumnih ljudi sem slišal: 'Tvoja glava, tvoj svet.' Ako nečeš
2077 Pripov|            ste ukradenemu svetniku in ubežnemu doktorju s pesmijo res dali
2078 Uvod  |        skrhano rezilo. ~Poleg tega se ubija z neštetimi postranskimi
2079 Pripov|              je početi? Prizadeval in ubijal sem se, kar sem največ mogel,
2080 Pripov|               se vname strašen hrup: "Ubijmo peklenskega Reberníka!"
2081 Pripov|             svojo ~pogubljeno pest in ubogega svetnika tako za uho poči,
2082 Pripov|               in plešavi glavi dajali ubogo malo časti in poštenja;
2083 Uvod  |               ženin ali bogatejša ali ubožnejša, ter na vsakih dvajset let
2084 Pripov|               Žarína, ki držé, ker so ubožnejši, vendar tudi vsak po eno
2085 Pripov|           svetem doktorju, ne more se ubraniti misli, da je on prejšnjemu
2086 Uvod  |              o sebi misli, da je zelo učen ter neizmerno sloveč. O
2087 Pripov|         pristoji knjigo držati kakemu učenemu svetniku. Tako pripravljen
2088 Pripov|            bistroumno zasledili in mi učenjaki že zdavnaj trdimo, da velik
2089 Uvod  |              pristavki in govori obeh učenjakov. Ponavljam jo v Zvonu blagovoljnim
2090 Pripov|            nikoli ni odprla ust svoje učenosti. Kadar on umolkne, zagrozi
2091 Pripov|              in kraja, a vendar so me učili, da smo vsi njegovi enako
2092 Pripov|              in v kateri cerkvi se je učilo, da je greh o svetem Telesu,
2093 Pripov|             biriči svetemu Matiji vse ude prešteli od vrha do tal
2094 Uvod  |             zgrajeno, ki v njem često udriha sam sebe, da laže potlej
2095 Pripov|           bilo nas že začelo po hrbtu udrihati. Prekleti Slémenci so se
2096 Pripov|              in da so mu svetle solze udrle po obrazu. ~Doktorand Kolenec.
2097 Pripov|             Žíkrepu so te besede tako ugajale, da se mu je razlil sončen
2098 Pripov|         gospod doktor, ali mu je zelo ugajalo tožbánjsko veselje. ~Doktor
2099 Pripov|            ako je bilo treba, da niso uganili, da imajo med sabo samega
2100 Pripov|              doktorand! Zdaj ni težko uganiti, zakaj vsa ta kočljiva stvar,
2101 Pripov|            zabavljajo s tisto otročjo uganko: 'Deset mož dve koži vleče
2102 Pripov|              bil mogel priti o nobeni ugodnejši dobi, nego je zdajna; kajti
2103 Pripov|               prosjaška palica v roki ugreje, ne odloži je do groba,
2104 Pripov|           naredilo, da svetnik kam ne uide. Temu je lahko votek najti.
2105 Pripov|        postavljati kakor okoli kakega ujetega razbojnika! Premislite,
2106 Pripov|             jih je strah samih doma? ~Ujna Tesla med poslušalkami hitro
2107 Pripov|               vso mero čislanega, ter ukáje, "živio" in "slavo" hrumeč
2108 Pripov|               je znova pri vas ostati ukazal sklep neskončne božje modrosti,
2109 Pripov|               jo je porabil, kadar je ukazovala prilika. ~In ta je prišla
2110 Uvod  |              prvič, ker je šaljiva in ukovíta, porojena morebiti celo
2111 Pripov|           preden so ga prekrstili! ~A ukradenec je vendar gotovo tudi jahal,
2112 Pripov|       najmanje ni podvomiti, onda ste ukradenemu svetniku in ubežnemu doktorju
2113 Pripov|             govore, da predrzni tatje ukradeno, res nekoliko obledelo,
2114 Pripov|               rekel! Saj nismo še nič ukrenili. Pogovorimo prosjaka, da
2115 Pripov|            svetu, nikdar ni prišlo na um; a njihovi tolmači so vendar
2116 Pripov|         dokler je izvršil svojo božjo umeteljnost katera je svetu prižgala
2117 Pripov|              leve roke ter z njimi se umival po obrazu, okoli oči in
2118 Pripov|             ali ka-li, kar je Zavijač umrl?" ~Kotlóvščak reče: "Leto
2119 Pripov|             bila namreč poslednja moč umrla baš na cesti pred kapelico,
2120 Pripov|               povest -- leti čudovita uovica, da je tako tajno zmaknjeni
2121 Pripov|             možem, kateremu ni toliko upala, da bi mogel brez nje kaj
2122 Pripov|               mož nam je dajal vse na upanje, razen kar je stroškov prizadevala
2123 Pripov|           plačaj!' Pa ni nobenemu nič upati in tožba se pri njem toliko
2124 Pripov|       Doktorand Kolenec. Vendar se mi upira misliti, da bi imeli plemenítejši
2125 Pripov|              tudi v cerkvíci, kjer so uradniki in biriči svetemu Matiji
2126 Uvod  |       gredočim, izhaja na oknu, kadar urednika sreča kaka dobra misel,
2127 Uvod  |              najsi bodo svobodoljubno uredovani ali kakor jim koli drago.
2128 Uvod  |            prodalnico, kjer se obenem ureduje Kovaško kládivo, radi zahajajo
2129 Pripov|            rejen mož kakor trebanjski Urekar ter se oglasi: "Poslušaj
2130 Pripov|             krivíno mesene klobase in urézanico črnega kruha ter začne tako
2131 Pripov|              a jutri zjutraj ob sedmi uri naj se pred mojim obličjem
2132 Pripov|             kajti že obilo pred sedmo uro se je k njemu zbrala vsa
2133 Pripov|              da ga je Tesla pri polti usekala; a da je stvar dobila nekoliko
2134 Pripov|              je torej deti? Kdo se me usmili?" -- Ko je tako v se pogreznjen
2135 Pripov|           bojazni, kajti Bog se te je usmilil zaradi moje prošnje!" ~Potem
2136 Pripov|               božja roka ne potiplje! Usmilite se nedolžnih otročičev,
2137 Pripov|         potreb, iz katere prinese dar usmiljene krčmarice v Lokánjem selu,
2138 Pripov|            matere kruh, a taka bridka usoda me vendar nikoli ni gonila. ~
2139 Uvod  |               društvu neprestano brez uspeha ponuja. Vsakih petnajst
2140 Pripov|            možje! Ni pes, da ga ne bi ustavila, ako bi se morebiti res
2141 Pripov|            vpila, nego pripovedovala, ustavita se pod staro hruško pred
2142 Pripov|               svetnik za vselej tukaj ustaviti, če mu damo oblast, počenjati,
2143 Pripov|               ter začne tako spešno z usti gibati, kakor bi za tri
2144 Pripov|         Prosjak to zapazi ter se tako ustraši, da z uma zmaknjen v začetku
2145 Pripov|             se ne dá obenem. A da vam ustreem vendar, kolikor vsaj morem,
2146 Pripov|       počakajmo, da zvemo, kako bi mu ustregli. Ako namigne, da bi s prosjakom
2147 Pripov|             in brez najmanjše bojazni ustrezal svojim glasnim dolžnostim,
2148 Pripov|              da ni mogla nikakor biti ustreznejša svetnikovanju, katerega
2149 Pripov|      prenarejati kožo, kakršno je Bog ustvaril. Nekdaj baje kupi konja,
2150 Pripov|         svétnika imela edina županja, ustvarjena vse drugače, nego si take
2151 Pripov|         Oprostite! Zdaj vidite, da ne utegnem; kajti za oknom v skritem
2152 Pripov|           poslušala, ker se ni poprej utegnila pogovoriti z možem, kateremu
2153 Pripov|          sumnja, da so ti brezbožniki utegnili priti ponoči ter brezimenega
2154 Pripov|               nekako gotovostjo bi se utegnilo reči, da siloma pod zaprto
2155 Pripov|               okna tresla. Ko se hrup utéši, zine Razhúdnik: "Možje,
2156 Pripov|     pripovedovati. Srce jim je glasno utripalo, kakor bi delalo v stopah,
2157 Pripov|               greha, da vsa dežela ni utrpela najti mo<190>a pripravnejšega
2158 Pripov|              več ne smemo, ko bi tudi utrpeli, da se ga kaka nova pravičica
2159 Pripov|              zavpije, kolikor je koli utrpelo nje prostorno grlo: "Baba
2160 Pripov|            krščenik, ki se je podnevi utrudil s hojo ali z delom. ~Stoprv
2161 Pripov|             sebe pogleda, in kadar se uveri, da je zopet sam, naglo
2162 Pripov|            natanko slišal in razumel. Uverjen, da mu je sam božji prst
2163 Uvod  |                                       Uvod~Neko slovensko mesto se
2164 Pripov|              je beseda "neumno" zopet ušla. ~Doktor Pipec. Zakaj se
2165 Pripov|              mu srečni kmetje dali ta užitek do smrti na vso Tožbánjo
2166 Pripov|         toliki zasluženi slavi, da je uživala stanoviten prostor v občinskem
2167 Pripov|       Izpovedita se čiste resnice, da vaju ne zadene kazen iz neba!" ~
2168 Pripov|        Florijana za ogenj ali svetega Valentina za božjast ali svete Polone
2169 Pripov|               zgodilo. Ni me bilo med vami enajst mesecev brez petih
2170 Pripov|              delih je več, nego je on vanja položil. ~Doktorand Kolenec.
2171 Uvod  |             podobni, ter poleg orožja vari pesmi in kar je najposebnejša
2172 Pripov|              glavar se zopet oglasi: "Vaš imenitni pomočnik je nam
2173 Pripov|            vaše bečele in toče branil vašega žitnega polja! Vse to prejmete
2174 Pripov|            rok je vendar izdelal. ~Ta važna stvar je jedva z božjo pomočjo
2175 Pripov|            prosil bi, da mi razložite včeraj obetano povest o svetem
2176 Pripov|         pripravljen ter v božjo voljo vdan čaka in gleda, kaj po sedaj
2177 Pripov|           torej dvakrat baba ter dasi vdova, nimam právdice, kar bi
2178 Pripov|           založeni, Oplátovec je vsak večer pred kapelico kleče prosil,
2179 Pripov|               ranega jutra do poznega večera poigravajo majki božji na
2180 Pripov|              bi na Tožbanjcih sramota večne čase. -- Vidiš, takega očeta
2181 Pripov|           zategadelj, ker morebiti ni vedela kaj reči -- saj zgóvorni
2182 Pripov|             se je pač godilo, sam Bog vedi kolikokrat, kako je našel
2183 Pripov|               Pleníco vred že natanko vedo, po čem je Tepéžkanovo mežikanje,
2184 Pripov|              pred nos prilete na kako vejo? Vendar, če ne priteče s
2185 Pripov|          svesti, kaj je povedal s tem veletehtnim prerokovanjem; vsaj pobožna
2186 Pripov|        učenjaki že zdavnaj trdimo, da velik je samo tisti pisatelj,
2187 Pripov|         zemlja suče okoli sonca, a ne velikansko sonce okoli našega drobnega
2188 Pripov|            bistro pogleda ter natakne velike naočnike, brez katerih v
2189 Pripov|       povedalo: veliko delo je vredno velikega plačila!" ~Po tem slavnem
2190 Uvod  |           razloženo blago, nedaleč od vélikega trga, v rokopisu izdaje
2191 Pripov|          kakor je razločno čitati, na velikem oltarju svoje cerkvíce niso
2192 Pripov|                Doktor Pipec. V spisih velikih mož je kakor v rudniku zakopanega
2193 Pripov|            sosedi mogel zalagati osem vélikih poleg ene male pravde. Naš
2194 Uvod  |               možéh", in take spiše z velikim zadovoljstvom ter krepko
2195 Pripov|             svojim imenom poiskati si veljave. Kar je večni Žid med človeki,
2196 Pripov|          ponoči zopet kam ne pobegneš ven iz Tožbánje vasi. Midva
2197 Pripov|               po latinski zazvénčal: "Venedi teh špirtu santu!" Bogobáznik,
2198 Pripov|                kakor je poprej neumno verížil. Vse nam kaže, da svetnik
2199 Pripov|              biti -- a zadnji? Jaz ne verjamem! Komu je skrito, kako se
2200 Pripov|              Kolenec. Hem! hem! Ne bi verjel, da ne slišim iz vaših ozbiljnih
2201 Pripov|               doktor. Da so mu kmetje verjeli tako trdno, kakor bi s klinom
2202 Pripov|               slišati dve resnici. Ne verjemite, da bi svetnik bil našo
2203 Pripov|           pred Reberníkom, da li naša verjetna pripovedka res ne išče pomečkati,
2204 Pripov|               v sejah oglašala, imamo verjetne svedoke, da ne zategadelj,
2205 Pripov|            zlobívi Krkóvci, a ker naš verjetni pisatelj o tem nikoli ne
2206 Pripov|              veliki petek ali na vseh vernih duš dan v cerkvi. Kadar
2207 Uvod  |            samega, drugič, ker iz nje verno odseva pripovedovalčev in
2208 Pripov|               jo samo v božjem strahu verujemo. Punktum! Še tega niso zaslédili,
2209 Pripov|           pomočjo dovršena, ko župan, vesel, ker nikdo ni zapazil, kako
2210 Pripov|               ga je na zemlji posebno veselilo, prenarejati kožo, kakršno
2211 Pripov|          smreke cesto pometala tako z veseljem kakor nobena dekla; časi
2212 Pripov|              zvedel?" ~Ta govor zbudi veselost in smeh po zboru. Župan
2213 Pripov|               jih zgodovina krepko in vestno popisuje. Kmetje se namreč
2214 Pripov|                kjer so mu bili dež in veter, mraz in sneg stanovitni
2215 Pripov|               tako treba kakor slepcu vida. Ali pomagaj si! ~Najdi
2216 Pripov|          Zmrzlják in Kotlávščak nista videla, četudi sta v dolgem pogovoru
2217 Pripov|             radi, četudi se delate na videz, kakor bi vam samo v preglavico
2218 Pripov|              po božji volji? Zdaj vsi vidimo, tisti, ki rabimo naočnike,
2219 Uvod  |               nimajo nič primere niti vilicam niti nožem. Čita namreč
2220 Pripov|              v krčmo na polič dobrega vina; a ker je bilo treba tukaj
2221 Pripov|              kodroglav mladenič in za vino sem dajal, kakor njih kateri,
2222 Pripov|             pogovoru, kakor je običaj vinskih mož, dva kmeta, gospodarja
2223 Pripov|         kládiva prinese iz neusúšnega vira vaše bistroumnosti. ~Doktor
2224 Pripov|           premleva, navdahne ga zopet visoka misel, kakor sveto poročilo
2225 Pripov|           svet navdušene može, kateri visoke misli v sebi nosijo, imenuje
2226 Uvod  |             samostojno knjigo posvetí visokemu, najrajši obenem bogatemu
2227 Pripov|               kadar je kaj glévil, ob visoki leskovi palici prileze izmed
2228 Pripov|             in potlej se prikrade gor više za krsíkov grm, od koder
2229 Pripov|           gibati, kakor bi za tri dni vkupaj molil. ~Doktorand Kolenec.
2230 Pripov|                ker še danes ta običaj vlada med nami. Blizu Čabra, dva
2231 Pripov|             Bežanec tako ozbiljno in ~vladajoče kakor kak cesar ali kralj
2232 Pripov|           tistemu patronu, ki je prej vladal na njega mestu, a vse drugo
2233 Pripov|             otroki ob tem po gosposki vladati in še v mošnjiček devati?" ~"
2234 Pripov|       postavijo orgle, da bode on meh vlekel. Niže se razvrste, največ
2235 Pripov|               ki je nosil obe nogi na vnanjo stran toliko zakrivljeni,
2236 Pripov|             brez peruti ali riba brez vode. Naj govori naš kaplan,
2237 Pripov|        nejeverni Reberník okoli njega vohal? ~Doktor Pipec. V Ljubljani
2238 Pripov|               kuge, lakote, draginje, vojske in vseh hudih časov, jaz
2239 Pripov|            pred božjim grobom pokriti vojščaki stoje z mečem in sulico!
2240 Pripov|               Pes in mačka, lisica in volk, sova in jastreb, vse ima
2241 Pripov|             zob v glavi, kolikor žaba volne na trebuhu, da se mu je
2242 Pripov|            kaj govori sveto pismo, da volu, kadar vrší žito, ne zavezuj
2243 Pripov|            kam ne uide. Temu je lahko votek najti. Razumnih ljudi sem
2244 Pripov|              Ništarcu, ki je ob kraji votel, na sredi ga nič ni; časi
2245 Pripov|             bogvedi kod in si trebuhu votka iskalo. Zato so ti zdeli
2246 Pripov|               je toliko treba kolikor vozu petega kolesa. Tepéžkan,
2247 Pripov|              današnji dohtarji. Vedno vpije: 'Daj, daj, plačaj!' Pa
2248 Pripov|             slišalo vse, kar sta bolj vpila, nego pripovedovala, ustavita
2249 Pripov|                celo v zemljiške bukve vpisati; a vse njegovo delo je bilo,
2250 Pripov|           vzdihovali, potem z glasnim vpitjem Bogu dajali, kar je božjega,
2251 Pripov|             in brez dolgega oščávanja vpraša, kaj bi se komu najpotrebneje
2252 Pripov|             bile na svetu. Svoje žene vprašaj, kje je strah doma in kateri
2253 Pripov|               toporišča delati: "Mene vprašajte, mene, kaj so tuji ljudje!
2254 Pripov|               Zavijača kmetje nekdaj ~vprašali, kako je, da tako hitro
2255 Pripov|               odgovori: "Kako morete ~vprašati? Da bi svetnik etecetre
2256 Pripov|         ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, ki so njegovi dolgi bradi
2257 Pripov|            rešetom, zakriče vsi kakor vrabci v zrelem prosu: "Živ, živ
2258 Pripov|         govori, da brez čuda ne spade vrabec s strehe, las človeku z
2259 Pripov|              tako navihani. Kosmatega vraga so navihani! En dohtar bi
2260 Pripov|           izzuvalnik potrkal na vsaka vrata, če niso imela morske noge,
2261 Pripov|           strina Ruváča tam zadaj pri vratih. "Gládež in Kozoglav naj
2262 Pripov|            lipova jabolka poslali vse vraže in vse pravde, ker se jim
2263 Pripov|              zato! Ne menim, da bi ta vrážjak zavídljivi svetemu doktorju
2264 Pripov|            treba za palico prijeti in vreč oprtiti, ako bi ga ne bila
2265 Pripov|               je odvrgel palico ter z vrečami prepet skopíčil na glavo,
2266 Pripov|               stare kosti in premnoge vreče, s katerimi je bil križem
2267 Pripov|              izkušen maček, preden se vreme izpremeni. ~Tak je bil ta
2268 Pripov|             sveta leta obenem. Rog je vreščal, Rožancu pohajalo sape,
2269 Pripov|            Matiji vse ude prešteli od vrha do tal ter primerjali ga
2270 Pripov|                V Ljubljani si bil, na Vrhniki sem te zasledil, v Postojni
2271 Pripov|              so Tožbánjci res imeli z vrhom. ~Nego zopet se vrníva pred
2272 Pripov|             jemo od veselja ploskati, vriskati, klobuke, peče in svitke
2273 Pripov|           slamo vrgel ter posebno vse vrle Tožbánjke od prve do zadnje. ~
2274 Pripov|            jedva s prosjakom na ramah vrnejo domov, ko občinske odbornike
2275 Pripov|              kralj s prestola ukaže: "Vrnita se v miru ter oznaníta vsem
2276 Pripov|           smel reči, da ni tako? -- A vrniva se zopet na poprejšnje ter
2277 Pripov|               gotovo hrano in streho. Vrstil se je namreč okrog vseh
2278 Pripov|          gleda, kaj po sedaj pride na vrsto. ~Doktorand Kolenec. Povedati
2279 Pripov|           kateri so že brez tebe tako vrtoglavi, da so staro pošteno ime
2280 Pripov|           sveto pismo, da volu, kadar vrší žito, ne zavezuj gobca,
2281 Pripov|       pogasnejo, sveti doktor Bežanec vrže knjigo in palico iz rok,
2282 Pripov|              kakor sta sama prisezala vsakemu, kdor je utegnil ali hotel
2283 Pripov|           tají kakor kača nogé. In po vsaki jedi je baje oslinil prste
2284 Pripov|            župan, kateri si vendar po vsej priliki nikakor ni mogel
2285 Pripov|           tedaj sama teta Pleníca med vsemi Tožbánjkami o tej priliki
2286 Pripov|       hripavim grlom: "Blagoslovi vas vsemogoči Bog oča, sin in sveti duh!" ~
2287 Pripov|               je tem verjetneje zdelo vsemu svetu, ker ga Zmrzlják in
2288 Uvod  |             od znotraj videl nobenega vseučilišča. Njegovo pisateljsko ime
2289 Pripov|            poudarja, da je že od mize vstajal. A kaj pomaga, ko neusmiljena
2290 Pripov|             je potlej vselej pohlevno vstal in hrabro modroval, kakor
2291 Pripov|              nam pomagaj. In kadar je vstala, hodili so ti pogubljeni
2292 Pripov|              Gládež in Kozoglav naglo vstaneta in zdirjata domov, kakor
2293 Pripov|          podobi namesto palice v roko vtaknili leseno sekiro bradáčo, katera
2294 Pripov|             zemlji.' ~"Menim, da ne!" vzdahne Zmrzljak. "Pod ~nobenim
2295 Pripov|           krepki mladeniči vrhu ramen vzdignjejo prosjaka, Tožbánji vasi
2296 Pripov|            oblačilu. Kakor smo poprej vzdihovali, potem z glasnim vpitjem
2297 Pripov|           Babice jemó trkati na prsi, vzdihovati, naglas jokati, oči prevračaje,
2298 Pripov|                katerega je Bog živega vzel v nebesa, da ga zopet k
2299 Pripov|        mošnjiček devati?" ~"Zlodej ga vzemi, če ne more!" odgovori ~
2300 Pripov|               pahnejo z oltarja in ga vzemo s sabo. ~Doktorand Kolenec.
2301 Pripov|           brezimenega svetnika siloma vzeti raz oltar in iz kapelice. ~
2302 Pripov|             iz rok, primakne torbo za vzglavje in stegne se po oltarju
2303 Pripov|               predrami, da se pokonci vzpne ter v poprejšnji red postavi
2304 Pripov|              že tudi izrekajo ter nam zabavljajo s tisto otročjo uganko: '
2305 Pripov|            svetniku morebiti kako kaj zabavljal, Bog mu daj zdravje! Saj
2306 Uvod  |            često smeje, s humorjem in zabavljivostjo maha politične dogodke sploh
2307 Pripov|              maslom, niti ne z mastjo zabeljene ocváre, ako tudi je bil
2308 Pripov|            točil v dolgo, sivo brado, zabliskne se mu bistra misel, kakršne
2309 Pripov|            tolažiti: "Ni še taka huda zabrega, ne, kakor je Bogobáznik
2310 Pripov|          Pravdanja vas je bilo nas že začelo po hrbtu udrihati. Prekleti
2311 Pripov|          ustraši, da z uma zmaknjen v začetku ni vstati ne more. Ko se
2312 Uvod  |              svet graja in hvali, cel začudi se mu kaka preprosta duša.
2313 Pripov|           hišo, kako bi se bil debelo začudil, ker bi na svojem prostoru
2314 Pripov|             gospod morebiti nikoli ni začutil najmanjše želje, pobegniti
2315 Pripov|          Hrvatskem. Zmrzlják je dobro zadel in vse tako je." ~"Ni tako,
2316 Pripov|            goza, da bi s tvojih besed zadela nesreča tebe in vse nedolžne
2317 Pripov|             čiste resnice, da vaju ne zadene kazen iz neba!" ~Gládež
2318 Pripov|             vrle Tožbánjke od prve do zadnje. ~Iz teh pravičnih žen se
2319 Pripov|            vsi Tožbánjci od prvega do zadnjega, poslušat, kaj bode iz mojih
2320 Pripov|           samo s plakom in jezikom!" ~Zadnjih besed še dobro ne izgovori,
2321 Pripov|           bilo!" ~"Zdaj sami vidite," zadovoljen povzame Bogobáznik, "da
2322 Pripov|                Povest nam obširno ter zadovoljna oznanja, kako so mu srečni
2323 Uvod  |               in take spiše z velikim zadovoljstvom ter krepko poudarjaje imenuje "
2324 Pripov|              je tudi pekla poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej molče
2325 Pripov|          čakaj, ti neobíč grd, pokora zagátna, ti! Kaj te je prineslo
2326 Pripov|            Pipec. Jaz plesa nikoli ne zagovarjam, če ni pobožen. A kar je
2327 Pripov|            ples, ker ga tako izvrstno zagovarjate, a čemu je bilo treba prekopícevanja,
2328 Pripov|            suknen svitek, vendar tako zagovedno bi nikoli ne izpregovorila! ~
2329 Pripov|           učenosti. Kadar on umolkne, zagrozi se bogaboječa žena s tako
2330 Uvod  |         ureduje Kovaško kládivo, radi zahajajo izobraženi in smeholjubi
2331 Pripov|         temnih nočeh je celo skokonog zahajal dekletom nagajat pod okna,
2332 Pripov|               se živ krst ni domislil zahtevati, naj bi možje preiskali
2333 Pripov|               da ni pritekel ta sveti zajec danes prvič v tožbanjski
2334 Uvod  |      novinarskim drobižem in z dopisi zaklada liste vsega sveta, najsi
2335 Pripov|             Tožbánjkami o tej priliki zakonito oblast, krepko se oglasiti,
2336 Pripov|        velikih mož je kakor v rudniku zakopanega mnogo, kar njim samim, dokler
2337 Pripov|            poleni, a v tem hipu zadaj zakriči krepko grlo: "Kdor se boji
2338 Pripov|           nogi na vnanjo stran toliko zakrivljeni, da bi se zlahka bilo med
2339 Pripov|            besedami, katere je glasno zakrožil s hripavim grlom: "Blagoslovi
2340 Pripov|         takega očeta sem jaz imel! -- Zakuri se torej pravda in tekla
2341 Pripov|             imel, da bi si bil enkrat zakuril tobaka. Med nami je star
2342 Pripov|         klatiti ali na Otrépovi njivi zakuriti ali tam doli pod Leméževo
2343 Pripov|             je edini med sosedi mogel zalagati osem vélikih poleg ene male
2344 Pripov|         poštenemu Slovencu, kadar kje zaleze kako dobro, staro besedo.
2345 Pripov|           bili še z domačim svetnikom založeni, Oplátovec je vsak večer
2346 Pripov|               vse kaže, kajti globoko zamišljen raz oltar izpregovori v
2347 Pripov|                kateri najprvo pobožno zamiži, zatem pogleda malo kvišku
2348 Pripov|         Bežancu pošteno pritrkava, ni zamolčala, kako je bila zdaj baš tista
2349 Pripov|             plačilo, da je pravi mur (zamorec) iz Afrike. Če ga je kdo
2350 Pripov|               rabo ni! Vendar me zelo zanima, posebno zategadelj, ker
2351 Uvod  |               pripovedka me je dvojno zanimala: prvič, ker je šaljiva in
2352 Pripov|           ošabnost. Poudarjala je, da zánjo govore srebrna usta, ki
2353 Pripov|            župan, vesel, ker nikdo ni zapazil, kako je bil po nezgodi
2354 Uvod  |               me ta dva modráka nista zapazila, kadar sem poslušal, kako
2355 Pripov|              Ljubljančani potlej niso zapazili, ko ga je pasel po njih
2356 Uvod  |               potlej šel domov ter jo zapisal, kolikor sem koli natanko
2357 Pripov|               je tudi v božji milosti zapisan tako globoko, da njegove
2358 Uvod  |             dobra misel, če jo utegne zapisati". -- Šaljivi možiček se
2359 Pripov|           Trímož njene besede natanko zapisoval. Poprej je sedela poleg
2360 Pripov|     pripoveduje, o tej priliki grozno zaplapolajo, kakor bi ogenj v slamo
2361 Pripov|            Kum in po trikrat na sveti Záplaz k sveti Neži in k Materi
2362 Pripov|              pravici in oblasti naglo zapodi z okovanim kravjim rogom
2363 Pripov|             mu je Bog velel, ko ga je zapodil od kapelice po kolovoznem
2364 Pripov|           koder ga je bilo časi treba zapoditi z ocepkom ali polenom v
2365 Pripov|               bistroumna Pleníca usta zapre ter naočnike vzame z nosa,
2366 Pripov|            bila jezična govôrnica vso zaprla, jame nadaljevati: "Bodisi
2367 Pripov|               celih štiriindvajset ur zaprt. Prav mu bodi! Česar je
2368 Pripov|          utegnilo reči, da siloma pod zaprto streho preneseni gospod
2369 Pripov|              jezilo ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, ki so njegovi dolgi
2370 Pripov|           presukniti še drugače, zelo zarobljeno, kakor jo nekateri že tudi
2371 Pripov|               odkriva, da je mlajšemu zarodu Tožbánje vasi baš ona pomagala
2372 Pripov|             si bil, na Vrhniki sem te zasledil, v Postojni si hlače trgal,
2373 Pripov|          tolmači so vendar bistroumno zasledili in mi učenjaki že zdavnaj
2374 Pripov|       verujemo. Punktum! Še tega niso zaslédili, da si je obe nogi odhodil,
2375 Pripov|       stroškov ni truda ako bi se dal zaslediti sposoben namestnik zlasti
2376 Pripov|              na božji pravici, to ime zaslišijo, klobuk s kljuke, palico
2377 Pripov|             vendar ne moremo, njegova zasluga je res velika. Da ni o pravem
2378 Pripov|              se je njegovim priznanim zaslugam samo v ta imenitni dan za
2379 Pripov|         zaradi česar je bila v toliki zasluženi slavi, da je uživala stanoviten
2380 Pripov|           nekateri z rokavi, ženske z zastôri, neka stara mati daleč tam
2381 Pripov|          vselej in povsod vedeli tako zasukniti, da mu je bilo v kratki
2382 Pripov|             vse pravde, ker se jim je zasvetilo, kako hudobni svet na vse
2383 Pripov|               najprvo pobožno zamiži, zatem pogleda malo kvišku ter
2384 Pripov|            zlahka bilo med njima kolo zatóčilo. Tega zdaj pokliče ter v
2385 Pripov|        dodelano, hodili so pobožno in zaupno milosti prosit novega patrona,
2386 Pripov|         dokler je mladóval, ni še bil zavalúšnega telesa, nego v temnih nočeh
2387 Pripov|               pismi novega in starega zavéta, z brojanícami, škapulirji
2388 Pripov|           otroci! Tat in razbojnik si zavetje najde; jaz ga iščem zastonj!
2389 Pripov|             volu, kadar vrší žito, ne zavezuj gobca, kar bi se po domače
2390 Pripov|               menim, da bi ta vrážjak zavídljivi svetemu doktorju namerjal
2391 Pripov|               na tovoru, lepo v slamo zavitega, po stari cesti -- novo
2392 Pripov|              ne more pod koš dati, in zavpil tako živo ter krepko, da
2393 Pripov|             Tožbánjke; celo otroci so zavpili: "Razoglav Kozoglav!" in
2394 Pripov|             devo ter se z njo skokoma zavrti na čast povrnjenemu svetniku.
2395 Pripov|          živeti pod nebeškim stropom, zavržen sem edini jaz! Meni Bog
2396 Pripov|           solzice igrale, po latinski zazvénčal: "Venedi teh špirtu santu!"
2397 Pripov|            naj se pred mojim obličjem zbero vsi Tožbánjci od prvega
2398 Uvod  |             katere je ondod nahajati, zbira polže in kamenje, slamo
2399 Pripov|           zato kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina ali črv žito pojedel?
2400 Pripov|              vredno poslati v državni zbor na Dunaj. ~Doktor Pipec.
2401 Pripov|             da je videl obilnejši del zbora, pogleda svojo dolgo ženo,
2402 Pripov|              je bilo vselej, kadar so zborovali; samo ~nejeverni Reberník,
2403 Pripov|               sedmo uro se je k njemu zbrala vsa Tožbánja vas, ki je
2404 Pripov|          ohlapna suknja, ki je zaradi zbrušenih golén sezala do tal presvetega
2405 Pripov|             še kaj zvedel?" ~Ta govor zbudi veselost in smeh po zboru.
2406 Pripov|               ugodnejši dobi, nego je zdajna; kajti živa duša tako zlahka
2407 Pripov|           zasledili in mi učenjaki že zdavnaj trdimo, da velik je samo
2408 Pripov|            Kozoglav naglo vstaneta in zdirjata domov, kakor bi gorelo za
2409 Pripov|           vseh hudih časov, jaz bodem zdravil bolno živino, množil vaše
2410 Pripov|             kaj zabavljal, Bog mu daj zdravje! Saj vemo, da brez njega
2411 Pripov|           kljuse namaže povsod z jako zeleno šaro (barvo) samo zato,
2412 Pripov|        trideset gospodarjev na dobrih zemljiščih. Razen nejevernega Reberníka,
2413 Pripov|           Reberníkove imovine, celo v zemljiške bukve vpisati; a vse njegovo
2414 Pripov|              svetu, celo dol v turško zemljo. Tako se mu godi, kdor je
2415 Pripov|               rojstva bil nad kolenjo zgibo res dolgovezen, a doli niže
2416 Pripov|             ni vedela kaj reči -- saj zgóvorni so vsi ženski jeziki --
2417 Pripov|         vendar še nekam srečno padel, zgrabi prosjaka ter jame z njim
2418 Pripov|           pomešajo, ne gledaje, če je zgrabil vsak svojo ali ne; kajti
2419 Uvod  |              sem ter tam nepravopisno zgrajeno, ki v njem često udriha
2420 Pripov|            nečeš ostati zlepa, ostani zgrda, kadar vidiš, da si potreben! ~
2421 Pripov|             si zdaj siromaki s tem na zgubi, ko namesto desete pravde
2422 Pripov|                ki je imel blizu ceste zidano hišo. "Če si ti hodil tam
2423 Pripov|             ki je molče in bogoslužno zijala v oltar na vrnjenega patrona,
2424 Pripov|          kmetje rekli? ~Doktor Pipec. Zijali in molčali so, kakorje kmetska
2425 Pripov|         predniki v Rádovljici kupili. Zini, Martin, ali je ali ne!" ~
2426 Pripov|              ona kaj hotela povedati, zinila edino to: "Moj dedec ima
2427 Pripov|           trkati. Nobeden se ne drzne ziniti. Sveti Bežanec se zopet
2428 Pripov|            stiskah na zemlji; a jutri zjutraj ob sedmi uri naj se pred
2429 Pripov|               svet.' Ako nečeš ostati zlepa, ostani zgrda, kadar vidiš,
2430 Pripov|              kod!" Potem župan stežka zleze na plot, ker je bil rejen
2431 Pripov|       podtikali tudi njih sovražniki, zlobívi Krkóvci, a ker naš verjetni
2432 Pripov|              Ali so Tožbánjci to črno zločinstvo mirno gledali, gospod doktor? ~
2433 Pripov|             še v mošnjiček devati?" ~"Zlodej ga vzemi, če ne more!" odgovori ~
2434 Pripov|           potem na Pétražah levo nogo zlomila nad prednjim kolenom. Božíčka
2435 Pripov|             se tako ustraši, da z uma zmaknjen v začetku ni vstati ne more.
2436 Pripov|              uovica, da je tako tajno zmaknjeni svetnik zdaj zopet na oltarju,
2437 Pripov|             ostati. ~Kotlóvščakovo in Zmrzljákovo besedovanje mu je nadrobno
2438 Uvod  |        pripovedovalčev in poslušalčev značaj ter tudi razmerje, v katerem
2439 Uvod  |          najposebnejša plat njegovega značaja, v svoji prodalnici na steklu
2440 Uvod  |                Eden izmed njiju -- po značaju ga je vsak pedenj sámo poštenje --
2441 Pripov|           pogleda, ves radoveden, kaj znači ta hrup in potlej se prikrade
2442 Pripov|              Posebno slovečo etecetro znam, kakor je ne zna krščena
2443 Pripov|               kadar idejo mimo kakega znamenja. Robáčeva Košára, ne tako
2444 Pripov|             morebiti baš kako nebeško znamenje. Kaj menite, gospod doktor? ~
2445 Pripov|               na preglavico leze. Saj znamo, kakovi so današnji dohtarji.
2446 Pripov|        imenitni pomočnik je nam davno znan. Lovimo ga že dve leti.
2447 Pripov|          treba, kar priča neki njegov znanec, ki ga je videl pri tem
2448 Pripov|       prostoru prejšnjega, že več let znanega svetnika; samo to se mu
2449 Pripov|             nesmrtni imeni sta dovolj znani že po širokem svetu in prideta
2450 Pripov|              je do prekopícevanja, ne znate li, da gleda Bog samo preprosto
2451 Uvod  |              li morebiti nikdar ni od znotraj videl nobenega vseučilišča.
2452 Pripov|             vsem Tožbánjcem, da mi je znova pri vas ostati ukazal sklep
2453 Pripov|             ali svete Polone za bolne zobe ali svete Jédrti za miši
2454 Pripov|           bodem pomagal božjastnim in zobognilim ljudem, jaz bodem preganjal
2455 Pripov|      poprejšnji red postavi na oltar. Zora jedva poči, ko s kebli na
2456 Pripov|            zakriče vsi kakor vrabci v zrelem prosu: "Živ, živ je, živ!
2457 Pripov|           skrivno besedo mojih ust in zvedi tukaj današnji dan, da sem
2458 Pripov|               zopet na poprejšnje ter zvedite, da je doktor Bežanec jedva
2459 Pripov|          Kmetske premetenosti so časi zvite kakor ovnov rog, gospod
2460 Pripov|               ob tem času namreč jako zviti kmetje neke bližnje soseske,
2461 Pripov|                Vselej so rekli: da se zvon spozna, treba slišati dve
2462 Pripov|                Na mizi je čakal kozji zvonec, da bi v zboru tako zvesto
2463 Pripov|                 Pod ~nobenim kmetskim zvonom ga ni kolikaj nebéščana,
2464 Uvod  |             učenjakov. Ponavljam jo v Zvonu blagovoljnim čitateljem. ~
2465 Pripov|             današnji list brani, zdaj zvršiti jo, kakor se na dolgo raztegnjena
2466 Uvod  |               zanimala: prvič, ker je šaljiva in ukovíta, porojena morebiti
2467 Uvod  |               jo utegne zapisati". -- Šaljivi možiček se časi poredno
2468 Pripov|         sleherno pravdo, odgovoril je šaljivo, da zato, ker vselej in
2469 Pripov|           podobo so samo z drugačnimi šarami (barvami) na hitrem po kmetski
2470 Pripov|           namaže povsod z jako zeleno šaro (barvo) samo zato, da Ljubljančani
2471 Pripov|               ga je tolikokrat jezilo ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev,
2472 Pripov|             si je ves bistroumni svet šepetal, da ima na hrbtu pasji rep,
2473 Pripov|               bili ključarji pozabili šestico davka plačati od cerkvé
2474 Pripov|        odmeriti dve četrtinki ječmena šestovrstnika, preden smo ga k rokam dobili.
2475 Pripov|          imeni sta dovolj znani že po širokem svetu in prideta z najinimi
2476 Pripov|           sivo brado, potrebni klobuk širokih krajev z nizkim oglavjem,
2477 Pripov|        starega zavéta, z brojanícami, škapulirji in drugo božjo potrebščino,
2478 Uvod  |             kratke, ter brusi nožíce (škarje) in drugo skrhano rezilo. ~
2479 Pripov|           mesto sam na oltar stopil v škofovi kapi in mašnem plašču iz
2480 Pripov|              je obenem tudi raztrgane škornje trdil in stare peči prekladal,
2481 Pripov|               obsojena duša, v dolgih škornjih vsa skrita, z lesenim izzuvalnikom,
2482 Pripov|          prigovor: 'Pes in izgaga sta šla v Rim; pes je prišel, izgage
2483 Pripov|               bilo treba odšteti zanj šmarne petice in odmeriti dve četrtinki
2484 Pripov|       latinski zazvénčal: "Venedi teh špirtu santu!" Bogobáznik, ali
2485 Pripov|            menoj šel, z menoj, tja na Štajersko, in onkraj Náprha, ali gor
2486 Pripov|             je sto in dvajset, ako ne štejemo onih treh kočarjev: Izvásnika,
2487 Pripov|              a Zavijaču je bilo treba šteti gotovino, da se nam je časi
2488 Pripov|        veselja, katero nam zopet nova številka Kovaškega kládiva prinese
2489 Pripov|             da bi se opomogel vsaj do štirih pravd. In zdaj s tega namena
2490 Pripov|         Petrač je bil povrhu še celih štiriindvajset ur zaprt. Prav mu bodi!
2491 Pripov|             konec, ko župan ukaže, da štirje krepki mladeniči vrhu ramen
2492 Pripov|              vedno hodil z dijaki ali študenti, vendar bi me zdaj tukaj
2493 Pripov|           toliko zob v glavi, kolikor žaba volne na trebuhu, da se
2494 Pripov|            tam doli pod Leméževo leso žabe s kamenjem preganjati po
2495 Pripov|        opravimo, kolikor kak oreh pri žabi. Kaj bi se ménil! Hotel
2496 Pripov|          nekoliko povrnil, kar jim je žalega storil, ko ga ni bilo nad
2497 Pripov|            pomagala pripótovati na ta žalostni svet zaradi česar je bila
2498 Pripov|            obrne nazaj ter vidi štiri žandarme po katere je bil nejeverni
2499 Pripov|               je naš!" Po teh besedah žandarmi svetega doktorja Bežanca
2500 Pripov|               Izvásnika, Oplátovca in Žarína, ki držé, ker so ubožnejši,