Paragraph

 1 1 |      pameten, obilo pametnejši od vseh nas, ni grizel domačih
 2 1 |         ko je voz bil še daleč od mene. Kako se ne bi! Če
 3 2 |       ali se na peč stisnil in od groze ves trepetal. Take
 4 2 |  čevljarji, ki so hodili šivat od hiše do hiše, a strah me
 5 4 |      ženica, ki baš ni prosila od hiše do hiše; vendar je
 6 4 |      gospodinje med kmeticami, od katerih je prejemala darove;
 7 4 |        treba reči, da prosjaka od nobene kolikaj poštene hiše
 8 12|       jeli vstajati s klopi in od mize ter se razhajati vsak
 9 12|      bi mogel davkov, ki rasto od dneva do dneva, plačati.
10 12|        so navadno še pridnejše od mož, stale so nekatere že
11 12|        ko si šel domov s sejma od Svetega Antona na Zdenjski
12 12|   oblakih, da Bog nam pomagaj! Od konca je tako vrelo, kakor
13 13|       ka so bili doma tam doli od Metlike, in so malo drugače
14 13|   kresom, ko sem gospoda vozil od dveh popoldne domov iz Ribnice.
15 13|     tudi vse jokalo, ko so šli od Sv. Gregorja. Prišel je
16 13|      jaz in gospod Nego ponoči od Svetega Gregorja na Brinosec
17 16| gospoda, in tako sva šla pozno od tamkaj. Jeseni je bilo,
18 17|    Slišati je bilo, sam ne vem od kod, kakor bi razbijalo