Paragraph

 1 1 |      smo ga ujeli, potrpel je ter se uklonil kakor stoičen
 2 3 |       in četudi vse niso nove ter nikakor izvirne, a zopet
 3 8 |    petnajst let, stopi k meni ter mi reče tako, da so ga slišali
 4 8 |   katere vtakne kak trden kol ter nanj obesi raztrgano staro
 5 12|   vstajati s klopi in od mize ter se razhajati vsak na svoje
 6 13|   bukvice v roko in molili so ter kadili da so bežali oblaki,
 7 13| njivah sukale mígel magel sem ter tja. Jaz sem molčal, Sever
 8 18|     ugledam luči med smrekami ter zavpijem: ~
 9 19|     letalo kakor ponočni vran ter vpilo kakor želna. Zmerom
10 19|    strani, potem zopet vstane ter mi reče: 'Nu, zdaj se nič
11 19|       nič ne boj. Počasi goni ter molči v Dvorski vasi, kaj
12 21|   volk! Kam si nas zavlekel!' ter zleti, da je hitro ni bilo
13 22|      pisano pogleda po strani ter nekako nejevoljna odgovori: "
14 22|        gre in ti vzame lonček ter namaže nekaka stara lesena