Paragraph

 1 1 |      brat, Grmov stric, kakor smo mu rekali otroci. Kje so
 2 1 | otroci. Kje so že ti časi, ko smo iz trpotčevih stebel spletali
 3 1 |      kočije! Kje so dnevi, ko smo domačemu psu narejali opravo
 4 1 |  dvoje najmanjših otrok, a mi smo vladali velikega psa, kateri
 5 1 |       in zatorej bežal, kadar smo ga lovili k vožnji; a če
 6 1 |      ga lovili k vožnji; a če smo ga ujeli, potrpel je ter
 7 4 |       tri mlinske kamene. Vsi smo bili zbrani v hiši, nekateri
 8 9 |  Marko, Bog mu daj nebesa, ko smo prišli k izpraševanju za
 9 13|        Pognal sem še bolj, da smo leteli. Kadar smo prišli
10 13|    bolj, da smo leteli. Kadar smo prišli na gregorska tla,
11 13|         Nego lakše goni! Zdaj smo že doma, Gregor! Zdaj se
12 13|     je bil umrl potlej. Trije smo bili: gospod, jaz in Severjev
13 13|      poti po tri lučce, in mi smo šli skozi nje. Zvonil sem
14 18|  konja naglo poženem. Zleteli smo, da se menda nobeno kolo