Paragraph

  1 1 |      opravo iz smrekovega lubja in uprezali ga pred voziček,
  2 1 |     kateri je sicer malo mrmral in vrčal res, a ker je bil
  3 1 |         a ker je bil dobrosrčen in pameten, obilo pametnejši
  4 1 |      nekoliko nejevoljen je bil in zatorej bežal, kadar smo
  5 1 |        dolgo črno suknjo, visok in svetál klobuk, svetle škornje
  6 1 |   svetál klobuk, svetle škornje in tak ovratnik pod brado,
  7 2 |        kapico raz glavo, veselo in ponosno pogledam na cesto,
  8 2 |       zdrčal župnik se ni ozrl, in jaz sem zastonj odvezoval!
  9 2 |      nič ne de; saj otrok lahko in hitro pozabi vsako neprijetnost,
 10 2 |       pripovedke o čarodejnicah in strahovih ali se na peč
 11 2 | strahovih ali se na peč stisnil in od groze ves trepetal. Take
 12 2 |    dedci, stare ženice, krojači in čevljarji, ki so hodili
 13 2 |      priliki junaško premagoval in ljudem neovržno dokazoval,
 14 3 |        ker omiki se umika vraža in tudi poezija! Če jih torej
 15 3 |    naroda že morebiti ne veruje in četudi vse niso nove ter
 16 3 |      vredne ohranila, ker jezik in pripovedka so zgodovina
 17 4 |        vse: oblak se je utrgal. In res je voda s hribov na
 18 4 |       je voda s hribov na ravní in ceste drla, da bi gnala
 19 5 |      zmerom vse križem bliskalo in zopet stiskalo, kakor govore
 20 5 |   namreč narod imenuje grmenje, in dež je lil, kakor bi ga
 21 6 |         oblák!~bodi, bodi miren in kroták,~kakor je bil Jezus
 22 7 |       so bili izsukani v prepir in besedni boj, da jim nikoli
 23 7 |     stopili baš raz vežéni prag in rekli: "Hvalo Bogu, oblaki
 24 7 |        sem slišala, točo delati in vse tisto, česar pobožnemu
 25 7 |    treba vedeti. Metlo bi vzela in pognala vas in vaše profesorje;
 26 7 |         bi vzela in pognala vas in vaše profesorje; to bi bilo
 27 7 |     duhovín (Bog bodi pri nas!) in v roki držal gnojne vile?"
 28 7 |       zaklad, kako se ide v ris in več takih neumnosti. Kupil
 29 8 |                           Blisk in grmenje sta bila zunaj prestala,
 30 8 |    učilnici navadil malo čitati in pisati, deček star kakih
 31 8 |        da je tudi ona klékarica in da v oblake leta na pečni
 32 8 |      bogvedi kje gori v oblakih in to pri peči je samo njena
 33 8 |        znajo. Po oblakih letajo in tudi na zemlji imajo sóblazen,
 34 8 |        po hiši velik snop slame in baba izgine. Tako svet pripoveduje."
 35 8 |     pripovedoval, to sem vedel, in torej mu rekel: "Stori;
 36 8 |      pazljivo vse na uho vlekla in prejo vila tam na stolu
 37 8 | popoldne v sredo, Bog nas hrani in sveti Šentjanž!" Med prostim
 38 8 |         je treba izgovoriti uro in dan, kadar so o takih stvareh
 39 8 |     tudi morebiti sama v družbi in posluša pogovor, vendar
 40 9 |         katero je držal v ustih in grobo kresal, da bi zapalil,
 41 9 |     prebudila, ozrla okoli sebe in potem odšla: "Bog vas obvaruj!",
 42 9 |         ureznice zmesnega kruha in lepega torila sočivja, in
 43 9 |       in lepega torila sočivja, in zakaj se potlej dela, kakor
 44 9 |      Prepiral se je z gospodom, in je tudi znal povedati po
 45 9 | postelji izpovedoval zadnjo uro in ti bi še zmerom bil tako
 46 9 |        vraže, besede starih bab in kaj jaz vem kaj! In kaj
 47 9 |         bab in kaj jaz vem kaj! In kaj se zgodi? Že v ponedeljek
 48 9 |      hleva zasajene gnojne vile in k njim privezane vse tri
 49 9 |        verige se same razpleto, in krava stopi vsaka k svojim
 50 9 |       hotel gnojne vile izdreti in v kot postaviti, kjer je
 51 10|       Vsako posebej so poznali, in so začele kričati: 'Oporeci,
 52 10|        ne, če ne, gorje ti bodi in ti bodi!' Drugo nedeljo
 53 10|       je slišal? Pametni bodite in v Boga verujte!' Zakaj so
 54 12|        so jeli vstajati s klopi in od mize ter se razhajati
 55 12|     delo; kajti kmet je priden, in ve, da mu je treba pridnemu
 56 12|         do dneva, plačati. Žene in dekleta, ki so navadno še
 57 12|   nekatere že dolgo pri vratih, in celo za kljuko držale nekatere,
 58 12|          oba že starca, moj oča in stara teta Polona ostanejo
 59 12|         so bili že priletnejši, in tudi noč že ni bila daleč.
 60 12|     pogovor ne zasuknil drugam, in torej očetu rečem: "Oča,
 61 12|         vreme se je napravljalo in vrelo je v oblakih, da Bog
 62 12|     človek stal na kakem hribu, in pod hribom, da bi bil velik
 63 12|         je bilo tudi tako. Hrup in šum je bil, kakor bi jib
 64 12|        je bil, kakor bi jib sto in sto in še stokrat sto vpilo
 65 12|         kakor bi jib sto in sto in še stokrat sto vpilo obenem.
 66 13|         ustrašijo vse klekarice in začno vpiti: 'Svetega Primoža
 67 13|       reče Razgagar. "Za hlapca in za cerkvenca sem bil. Nego
 68 13|       doma tam doli od Metlike, in so malo drugače govorili.
 69 13|          nego so bili farizerji in pismouki.' Ali takega gospoda
 70 13|       bili pri Svetem Gregorju, in zrna toče vsa leta nikoli
 71 13|       kadilnico, bukvice v roko in molili so ter kadili da
 72 13|         Bukvice so imeli v roki in zmerom gledali na oblake. '
 73 13|       latinski moliti, križati, in vsa toča se je razsula toliko
 74 13|    hrbtom nama dol po ribniškem in sodraškem polju. Ali tak
 75 13|      imele točo že vso narejeno in vendar jim je ukazal, da
 76 13|        je kri tekla izza nohti, in potem jim je rekel, da so
 77 13|         tam. Enkrat sva šla jaz in gospod Nego ponoči od Svetega
 78 13|     Trije smo bili: gospod, jaz in Severjev sin, ki je bil
 79 13|         bab? Sem pridite babe!' In kakor bi trenil, mirno stoje
 80 13|    strani ob poti po tri lučce, in mi smo šli skozi nje. Zvonil
 81 15|        nama, dvorskemu Razborcu in meni!" reče Natúžnik. "Na
 82 15|       si ni dal nič dopovedati, in zavpije: 'Hoj! babe, sem
 83 15|      Precej so bile pri svinjah in pred nama, lase so imele
 84 15|     plah, pes je nalahko cvilil in tiščal se ves plah k nama.
 85 15|        Dobro je, kar človek zna in umeje, 'konfitor' še posebno." ~
 86 16|       vendar tesno godilo, meni in gregorskerou gospodu. Vozila
 87 16| Vezovali so nekakovega gospoda, in tako sva šla pozno od tamkaj.
 88 16|        bile vse njive že prazne in vse drevje brez listja.
 89 16|   listja. Vse nama je šlo dobro in gladko gor do Ostrice, ki
 90 16|       je resje z redkim brezjem in smrečjem, a ob levici pod
 91 16|      cesto ozek močílen travnik in gosto, veliko smrečje nad
 92 16|         hudiči! Vstane ti ropot in hrup kakor v peklu. Pred
 93 17|     kebléh, po bobnih, po kosah in bogvedi po čem! Kobilica
 94 17|    plašan ozrem, kaj dela Nego, in vidim, da se babe vpirajo,
 95 17|    zgoraj so tiščale v voziček, in tudi zadaj so ga na zdolenjo
 96 17|         ga vendar prijele babe, in mu jih hotele vzeti. Nego
 97 18|               Jurij, udari babe in poženi, kar najhitreje moreš.'
 98 18|    zažvižgal, kolikor je mogel, in babe zacvilile kakor pseta
 99 18|      babe zacvilile kakor pseta in potem konja naglo poženem.
100 19|       je!', a Nego: 'Evo mene!' In tako je bilo na cesti zdaj
101 19|        kolesnicah ležeč človek, in jaz sem zmerom vpil in poganjal
102 19|          in jaz sem zmerom vpil in poganjal in Nego zmerom
103 19|         zmerom vpil in poganjal in Nego zmerom odgovarjal.
104 19|       perutnice je vendar imelo in tako je letalo kakor ponočni
105 19|       nekam razgubi ves ta hrup in Nego mi reče: 'Ustavi malo
106 19|         nama godilo.' Poženeva, in res je bilo potlej vse mimo.
107 19|      pri kovaču. Molčal sem jaz in tudi Nego, kakor bi vodo
108 19|     peči, da mi je rekel hlapec in gospodar, naj prihodnjič
109 19|     tako naglo, če ni sila. Jaz in Nego sva bolj vedela, ali
110 19|       brani, ti samo poganjaj!' In res je zmerom pred nama
111 19|         zmerom pred nama teklo, in kakor sem poganjal, kobilica
112 21|     baba vzkloni, skoči pokonci in zakriči po štajersko: 'Ti
113 22|         ti jih mati ni sežgala, in ker sam znaš, nam tajiš.
114 22|    preden je na kljuki zletela, in kam je potem dala tisto
115 22|      bil, vsega sit je bil, gre in ti vzame lonček ter namaže
116 22|        Ná! vzdignejo se še kola in zlete o belem dnevu ljudem
117 22|         zijal, koder so letela, in prišla so dol nad sveti
118 23|        zapisal vse te razgovore in shranil. Te dni sem premetaval
119 23|    premetaval svoje stare liste in našel tudi te pogovore katere