Paragraph

 1 1 |           danes godilo, še pomnim, da so me neko lepo, gorko pomladnje
 2 1 |     naročje mi dali manjšo sestro, da bi torej obenem opravljal
 3 1 |             Samo po sebi se umeje, da sem se odkril, ko je voz
 4 1 |          nisem drugače menil, nego da ima tudi on dolgo črno suknjo,
 5 2 |                          A ne samo da sem se odkril jaz, tudi
 6 2 |        domišljivost tako razgrele, da sem mislil: vsaka uboga,
 7 2 |         našem kraju darov prosilo, da je strahovita čarodejnica,
 8 2 |            dijak, že nisem verjel, da je zlata neovržna resnica
 9 2 |         ljudem neovržno dokazoval, da je vse to izmišljena, prazna
10 3 |     ponavljam, nikdo naj ne misli, da jih sam verujem. Osvedočen
11 3 |            verujem. Osvedočen sem, da jih ljudje že po kmetih
12 4 |            na ravní in ceste drla, da bi gnala po dva, tudi po
13 4 |         svet si je na uho šepetal, da je Veronika huda čarodejnica,
14 4 |        narodu na slavo treba reči, da prosjaka od nobene kolikaj
15 5 |     železnih kolih drdral po nebu, da se je zemlja tresla tako
16 5 |             potem oča naš, a tako, da se je vsak odstavek po dvakrat
17 5 |      posebno molitev, ki so rekli, da oblake najhuje ustrahuje,
18 5 |          oblake najhuje ustrahuje, da ne uspó toče na žitno polje. ~
19 7 |            materjo često prepiral, da je prazna ker Jezus, ako
20 7 |           v prepir in besedni boj, da jim nikoli nisem kolikaj
21 7 |      oblaki se razganjajo! Mislim, da se nam toče ni bati. Vendar
22 7 |         bati. Vendar je bil náliv, da takih malo pomnim, koli
23 7 |              Šmarni oblak' mislim, da je niso ustavili." Naglo
24 7 |       Čitatelju je treba povedati, da je ta rdeča knjiga, razglašena
25 7 |            vse to, ni mi bilo žal, da je šla v ogenj. ~
26 8 |           k meni ter mi reče tako, da so ga slišali vsi, kar jih
27 8 |         veš, kaj svet pripoveduje, da je tudi ona klékarica in
28 8 |           je tudi ona klékarica in da v oblake leta na pečni kljuki,
29 8 |       morske ladje platna razpeta, da jo laže veter nese? Morebiti
30 8 |        sóblazen (motljiva podoba), da ž njo ljudem oči slepi.
31 8 |          slepi. Saj sem že slišal, da babe takisto znajo. Po oblakih
32 8 |          na zemlji imajo sóblazen, da svet ne bi vedel, kod zdaj
33 8 |            narodom je namreč vera, da je treba izgovoriti uro
34 8 |           o takih stvareh pomenki, da potlej čarodejka, če je
35 9 |           v ustih in grobo kresal, da bi zapalil, reče teti: "
36 9 |            Reci zdaj kdo, če more, da Veronika ni klékarica! Kdo
37 9 |            bil naši kravi naredil, da je krvavo molzla? Zakaj
38 9 | velikonočno izpoved, ni pritegnil, da bi ne bilo čarodejnic. Prepiral
39 9 |        Tako je bil gospoda usopil, da so mu jezno rekli: 'Marko,
40 9 |           odveze!' Gospodje znajo, da so, ali povedati ne smejo,
41 9 |     nedeljo v cerkvi hudó ožigali, da so to samo vraže, besede
42 9 |          so bile verige zapletene, da jih ni mogel rešiti, kakor
43 10|          Če se jih dotakneš, pazi, da se ne sključiš! Tudi vile
44 10|              Do zdaj sem vas učil, da ni čarodejnic! E, so, so,
45 10|          ni čarodejnic! E, so, so, da bi jih tako ne bilo! Na
46 10|            bile spravile ta teden, da sem jih stežka razplel.'
47 10|            začno: 'Kdaj sem rekel, da so čarodejnice? Kdo me je
48 12|       kajti kmet je priden, in ve, da mu je treba pridnemu biti,
49 12|        prejo vila. Jaz sem skrbel, da bi se pogovor ne zasuknil
50 12|       toliko kmetov. Razum ga uči, da to ni vse nič, a ker ni
51 12| napravljalo in vrelo je v oblakih, da Bog nam pomagaj! Od konca
52 12|        kakem hribu, in pod hribom, da bi bil velik semenj, kjer
53 12|          je bila toča tako pobila, da ni bilo zelenega po njivah,
54 13|           v lemenatu kaj pregreši, da na prižnici ne sme biti
55 13|            in molili so ter kadili da so bežali oblaki, kakor
56 13|         goni!' Pognal sem še bolj, da smo leteli. Kadar smo prišli
57 13|          toča se je razsula toliko da ne za hrbtom nama dol po
58 13|            klekarice tako nagnati, da so imele točo že vso narejeno
59 13|           in vendar jim je ukazal, da so jo tako držale, da jim
60 13|      ukazal, da so jo tako držale, da jim je kri tekla izza nohti,
61 13|             in potem jim je rekel, da so jo šle raztresat ali
62 13|             ker sva precej vedela, da so klekarice. Samo gospoda
63 14|            Kaj bi tisto! To se ve, da so klekarice." Teta pristavi: "
64 14|           ne taji; samo to trdijo, da so božje dekle, da ž njimi
65 14|         trdijo, da so božje dekle, da ž njimi Bog pokori grešni
66 15|                       Božja dekla, da bi jo zlodej! Kaj so bile
67 15|           se splaši, nekam izgine, da ni bilo nikjer repa videti,
68 15|             konfitor' moliti. Bog, da sem ga znal. Kakor bi jih
69 15|    Razborec je bil tako preplašen, da se je vrgel zámrtvo na klop,
70 15|        prišla v Šempas v gostišče. Da bi jaz ne bil znal 'konfitarja',
71 16|            veliko smrečje nad njim da te vsi hudiči! Vstane ti
72 17|           kaj dela Nego, in vidim, da se babe vpirajo, da bi voz
73 17|         vidim, da se babe vpirajo, da bi voz pod cesto v prekop
74 17|      velika ušesa, ki jih je imel, da blato ni v hrbet kropilo.
75 18|             Udarim nazaj po babah, da je bič zažvižgal, kolikor
76 18|        naglo poženem. Zleteli smo, da se menda nobeno kolo ni
77 19|      Najbolj čudno se mi je zdelo, da je nad nama letelo, kakor
78 19|           je kadilo kakor iz peči, da mi je rekel hlapec in gospodar,
79 19|            Reci zdaj kdo, če more, da se nič ne godi po svetu!" ~
80 21|          nas zavlekel!' ter zleti, da je hitro ni bilo nikjer
81 22|         sam Žabar: 'Zdaj bi mahal, da bi se palica olupila, a
82 22|          ta, ne ogovoriš, tepi jo, da jo ubiješ, ne gane se ti;
83 22|             rečem jaz, "menite li, da je res vse tako, kakor se
84 22|           Saj ti sam najbolje veš, da je. Saj si se učil tam v
85 22|             ker je kraj tako svet, da je nad njim opešala vsa